Iniciativa Rastišče pripravila akcijo izdelovanja hotelov za žuželke

Ko ne bo več čebel in tudi žuželk, za zemlji ne bo življenja

Prlekija-on.net, sreda, 17. april 2019 ob 18:44
Akcija izdelovanja hotelov za žuželke

Akcija izdelovanja hotelov za žuželke

Po kar nekaj izjemno uspešnih "izmenjevalnicah" oblačil in obutve za otroke in odrasle, igrač, knjig in vsega drugega, kar bi sicer končalo na odpadu, ali še slabše v naravnem okolju, ter izmenjevalnici pustnih mask..., je radgonska Iniciativa Rastišče tokrat v Mladinskem centru Gornja Radgona pripravila še en koristen dogodek. Število žuželk drastično upada. Podatek ni nepomemben, saj so žuželke vitalnega pomena, ne le za zdrav vrt temveč celoten ekosistem, saj od njih niso odvisne zgolj številne druge živali, ki jim žuželke služijo kot vir prehrane, temveč smo od njih odvisni tudi ljudje, skrbijo namreč za opraševanje poljščin, ki so vir naše prehrane. Tokrat so izvedli akcijo izdelovanja hotelov za žuželke. Kot pravi organizatorica zanimivega in aktualne dogodka, Nika Škof, brez čebel (in drugih žuželk) ni življenja.

"Zato je pomembno, da poskušamo prispevati k ohranjanju in množenju števila žuželk. S tem namenom smo s krajinsko arhitektko Vesno Kitthiya, ki je spregovorila o žuželkah in njihovem ohranjanju, v Mladinskem centru Gornja Radgona, izdelovali gnezdilnice za čebele samotarke, torej hotele za žuželke. Preden smo se lotili izdelave, nam je Vesna predstavila pomen žuželk v našem okolju in na naših vrtovih ter podala nekaj smernic glede ekološkega vrtičkanja, ki prispevajo k zdravemu ravnovesju na vrtu bogatim z življenjem. Organizatorji smo poskrbeli za vse potrebne materiale, udeleženci izdelovalnice hotelov za žuželke pa so nato poprijeli za delo. Bilo je to prijetno in koristno soustvarjanje prijaznega doma za žuželke, katere vsi potrebujemo," je še povedala Nika Škof, ki je bila zadovoljna z obiskom izdelovalcev, med katerimi so bile tudi cele družine, prav vsi, ki so kakšno hiško izdelali so si jo lahko odnesli na svoj vrt ali v sadovnjak.

Svet na pragu šestega velikega izumrtja

Sicer pa, kot smo slišali med izdelovalci hotelov za žuželke, je svet na pragu šestega velikega izumrtja. Stanje pri nekaterih vrstah večjih živali, ki jih je lažje nadzorovati, je alarmantno. Težje je slediti spremembam pri vseprisotnih žuželkah, ki so bistvene za ekosisteme, saj so hrana za druge živali, hkrati pa opraševalke in tudi razkrojevalke odpadnega materiala. In po najnovejši študiji gre tej veliki skupini živali precej slabo: pri vsaj 40 odstotkih vrst se je populacija dramatično zmanjšala povsod po svetu in bi lahko izumrle v nekaj desetletjih, tretjina žuželk je ogroženih. Stopnja izumiranja je osemkrat hitrejša kot pri sesalcih, pticah in plazilcih. Če so se do zdaj študije osredotočale bodisi na posamezno vrsto bodisi na posamezen kraj, gre pri tej za analizo 73 študij o zmanjševanju števila žuželk, ki so jo objavili v znanstveni reviji Biological Conservation. Večina študij je bila narejenih v Zahodni Evropi in ZDA, pa tudi v Avstraliji, Braziliji, Južni Afriki in na Kitajskem. Za druga območja je zelo malo podatkov, navajajo. Med zajetimi je tudi poročilo, ki kaže na hitro upadanje letečega mrčesa v Nemčiji, in študija o vplivu globalnega segrevanja na žuželke v tropskih gozdovih Portorika.

»Svet mora spremeniti način proizvodnje hrane«

Kot glavnega krivca za te številke lahko označimo intenzivno kmetijstvo, zaradi katerega se krčijo naravni habitati žuželk, in uporabo pesticidov. Svoje dodajo še urbanizacija, invazivne vrste in patogeni organizmi, ki napadajo avtohtone žuželke, ter podnebne spremembe, ki so še posebej opazne v tropih, je navedel glavni avtor študije Francisco Sanchez-Bayo s sydneyjske univerze. "Če izgubljanja žuželk ne bomo ustavili, bo to imelo katastrofalne posledice za ekosisteme in za človeštvo," je za angleški Guardian poudaril Sanchez-Bayo, ki je analizo pripravil s Krisom Wyckhuysom s kitajske akademije za kmetijske znanosti. Razmislek o trenutnih kmetijskih praksah, še posebej o uporabi pesticidov, je nujen za ustavitev oziroma obrat v trenutnih trendih, sta zapisala avtorja. Svet mora spremeniti način proizvodnje hrane, je svetoval Sanchez-Bayo. Pojasnil je, da oster jezik, ki sta ga uporabila v študiji, ni namenjen strašenju, ampak je predvsem opozorilo, da se ljudje zbudijo in zavejo posledic.

Med najbolj prizadetimi vrstami so metulji in vešče, saj so ugotovili, da je kar četrtina od 600 vrst izumrla. Iz raziskav sta avtorja lahko izluščila, da so od 16 različnih vrst čmrljev v ZDA v obdobju od 1900 do 2007 izginile štiri vrste, osem se jih sooča z upadanjem številnosti. Močno so izpostavljene čebele in tudi hrošči, med katerimi so zelo prizadeti govnači. Avtorja opozarjata, da je za marsikatero vrsto premalo podatkov za natančne ocene, a sklepati gre, da jim gre podobno slabo. Se pa v večini okoliščin znajdejo tudi zmagovalci, ki izkoriščajo praznino, ki nastane po izginotju ene vrste. Verjetno je, da bodo muhe, ščurki in še nekateri drugi škodljivci uspevali v spremenjenih razmerah. Avtorji še opozarjajo na vpliv na prehranjevalno verigo, saj so številne ptice, ribe in plazilci odvisni od žuželk. Posledično bodo tudi te vrste izginjale...



Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.

Morda vas zanima tudi


Več v Narava