Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), je bilo v Sloveniji v kmetijstvu v letu 2017 porabljenih 510 ton aktivnih snovi v fitofarmacevtskih sredstvih; od tega je bilo 413 ton fungicidov, 77 ton herbicidov, 19 ton insekticidov in 1,5 tone drugih fitofarmacevtskih sredstev. Podatke o porabi fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu v Sloveniji je SURS tokrat objavil drugič; prvo tako raziskovanje je bilo izvedeno v letu 2014.

Kot navaja SURS, je v letu 2017 bilo v kmetijstvu v Sloveniji porabljenih 510 ton aktivnih snovi v fitofarmacevtskih sredstvih, veleprodaja na domačem trgu pa je v tem letu v Sloveniji znašala 1.087 ton aktivnih snovi v fitofarmacevtskih sredstvih. Od omenjenih 510 ton aktivnih snovi v fitofarmacevtskih sredstvih, porabljenih v letu 2017 v kmetijstvu, je bilo 413 ton fungicidov, 77 ton herbicidov, 19 ton insekticidov in 1,5 tone drugih fitofarmacevtskih sredstev.

V vinogradih porabljenega 323,9 tone fungicida

Največ fungicidov je bilo porabljenih v vinogradih, 323,9 tone. Druga največja količina fungicidov je bila porabljena v sadovnjakih, 57,5 tone. Herbicidov je bilo porabljenih največ na površinah s koruzo (za zrnje in za silažo), 54,1 tone. Na površinah z žiti (brez koruze za zrnje) je bilo porabljenih 12,3 tone herbicidov. Insekticidov je bilo v kmetijstvu porabljenih 19,2 tone, od tega 15,8 tone v sadovnjakih, 2 toni pa v vinogradih.

Od fungicidov je bilo porabljenega največ žvepla (215,9 tone), sledila sta folpet (50,9 tone) in mankozeb (44,9 tone). Od herbicidov je bilo porabljenega največ S-metolaklora (29,4 tone), sledila sta terbutilazin (10,5 tone) in glifosat (8,5 tone). Od insekticidov je bilo porabljenega daleč največ parafinskega olja (14,6 tone), sledil je klorpirifos-metil (1,4 tone).

Kot še navaja SURS, je povprečno največ fitofarmacevtskih sredstev na hektar celotne osnovne površine s posamezno kmetijsko kulturo bilo porabljenih v vinogradih (21 kg/ha) in v sadovnjakih (19,3 kg/ha). Na omenjenih kmetijskih zemljiščih so se večinoma uporabljali fungicidi, in sicer v vinogradih 20,5 kg/ha, v sadovnjakih pa 14,4 kg/ha. Na površinah, posejanih s pšenico in piro, je bilo porabljenih povprečno 0,6 kg fitofarmacevtskih sredstev na hektar, od tega fungicidov 0,3 kg/ha in herbicidov 0,3 kg/ha. Na površinah, posejanih s koruzo (za zrnje in za silažo), je bilo porabljenih povprečno 0,8 kg fitofarmacevtskih sredstev na hektar (v glavnem so bili to herbicidi).