Čuki na radgonskem kresovanju pregnali dež

Najpogosteje je bilo slišati, da mora človek biti pred profitom in da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene

Prlekija-on.net, četrtek, 2. maj 2019 ob 13:11
Kresovanje v Gornji Radgoni

Kresovanje v Gornji Radgoni

Čeprav jim je tudi letos močno nagajalo vreme, saj je občasno "lilo kot iz škafa", je tudi letošnje kresovanje na ŠTC Trate potrdilo, da je radgonsko kresovanje nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi, če je napovedan dež. Spet se je namreč, kljub deževnem in tudi mrzlem vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer praznika dela, zbralo veliko ljudi iz cele regije in tudi iz sosednje Avstrije. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Komunala Radgona, Casa del Nonno...; se je tokrat vse skupaj začelo že ob 19. uri, ko so legendarni Čuki, na prizorišču kresovanja razvajali otroke in njihove starše. Uro pozneje pa so se izpred prodajalna "Marjanca" v središču Gornje Radgone, začeli zbirati udeleženci tradicionalne baklade, ki je prava posebnost. Več deset mladih s prižganimi baklami, tokrat zaradi dežja brez spremstva Pihalnega orkestra Gornja Radgona, po Mladinski ulici štartalo proti ŠTC Trate, kjer sta prav baklada in kresovanje znova združila Radgončane in njihove goste.

Po prihodu na prireditveni prostor so mladi z baklami kar prižgali kres, ki je kljub dežju lepo gorel, saj so ga domači gasilci lepo zložili. Hkrati sta, pod vodstvom Bojana Rajka, prisotne pozdravila radgonski podžupan David Roškar in generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije, Saška Kiara Kumer. Za zabavo na letošnjem kresu, ki je sovpadal tudi s 15 - letnico vstopa Slovenije v EU, so poleg Pihalnega orkestra Gornja Radgona, poskrbeli člani legendarne skupine Čuki, ki so enostavno razgnali oblake in močnejši dež. In vsi so poudarjali, kako velika škoda je da dežuje, saj bi v nasprotnem gotovo imeli rekorden obisk, ker so Čuki na tem območju zelo priljubljeni. Na prireditvi, kjer po ugodnih cenah ni manjkalo niti tradicionalnih klobas in čevapčičev ter tekočih dobrot, smo sicer med govorci večinoma slišali, že znane misli, da človek mora biti pred profitom in da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene. Zato si delavci ob svojem prazniku, kot je med pozdravom vsem delavkam in delavcem, samozaposlenim, upokojencem, študentom, brezposelnim, v imenu največje slovenske sindikalne centrale, ZSSS, dejala slavnostna govornica Saška Kiara Kumer, zaslužijo čas za oddih, za sprostitev in za proslavitev svojega, delavskega praznika, praznika dela. Vsi našteti so po njenem neločljivo povezani z delom. 

"Bodisi ste brez dela, ali pa ste delavci. Ko prenehate z delom, ste upokojenci, če ste pri delu samostojni, zaposlujete sami sebe. Naša identiteta, naš status v družbi, je neločljivo povezan s tem, na kakšen način delamo. Delo nas postavlja na družbeni zemljevid, s tem, kar delamo, se opredelimo in predstavimo. Danes ste med nami prodajalci in mehaniki, zdravniki in knjižničarji, prav za vse od nas pa velja, da z delom svojih rok in glave zagotavljamo kruh in življenje sebi in svoji družini. Naše službe so tako bistven del našega življenja, da se mora vsak izmed nas vprašati, kakšna je ta naša služba. A z vami pošteno ravnajo? So medsebojni odnosi spoštljivi? Ste dovolj plačani za to, kar počnete? A vaš delodajalec spoštuje zakon o delovnih razmerjih in kolektivne pogodbe, ki smo jih v vaši panogi izpogajali sindikati?" se je spraševala govornica.

Poudarila je tudi, da vedno znova ugotavljamo, da sicer živimo v demokratični družbi, kjer obstajajo zakoni, ki ščitijo položaj delavcev in njihovih izborjenih pravic, toda... "Jasno je, da imamo zakon, ki omejuje delovni čas, da obstaja zakon, ki ščiti ranljivejše skupine zaposlenih, kot so starejši, mladi, invalidi; da imamo zakon, ki določa, da je v primeru, da obstaja stalna potreba po delu, potrebno skleniti pogodbo o zaposlitvi, ne pa siliti delavce v prisilne espeje. Da imamo zakon, ki pravi, da se vsaka nadura plača, da se plačajo vsi dodatki na neugodne pogoje dela. Da imamo kolektivne pogodbe, s katerimi smo sindikati dogovorili višine dodatkov, potnih stroškov, malice, prevoza na delo, jubilejnih nagrad, solidarnostnih pomoči in še in še. Kljub temu pa je boleče očitno tudi nekaj drugega. Da naš sistem kapitalizma temelji na prelivanju dodane vrednosti, dobička, ki izhaja iz vašega dela, navzgor, k lastnikom. In da ta sistem po svoji naravi hoče vedno več, pri tem pa išče bližnjice in mu je zakonodaja, ki ščiti delavske pravice, v napoto! Cilj kapitala pa je enak. Združeni, povezani zaposleni, ki se zavedamo delavskih pravic, smo pri tem v napoto", je med drugim dejala Saška Kiara Kumer, ki je dodala, kako "kapital zopet izkorišča dejstvo, da smo pridni in odgovorni. Da nam je dobro opravljeno delo vrednota. In prepričali so nas, da je dober delavec tisti, ki dela več, kot je treba, ki nikoli ne vpraša, zakaj. Ki je požrtvovalen in se oglasi na telefon tudi med vikendom ali zvečer...Ker delodajalci zahtevajo vedno več in več, mi pa to dovoljujemo. Ljudje so umirali, da so si izborili tri osmice, 8 ur za delo, 8 ur za počitek in 8 ur za prosti čas in družino. Danes pa se temu dosežku prostovoljno odpovedujemo. Pri nas delodajalci ugotavljajo, da za ta denar ne morejo več dobiti delavcev, potem pa, namesto, da bi zvišali plače, še bolj obremenijo vas, ki že delate. Dokler bomo zaposleni razmišljali samo o sebi in o svoji karieri, sprememb ne bo. Delavci v 19. stoletju so spremembe dosegli, ko so se med sabo povezali. Sindikalno povezali. Tudi sedaj velja, da zaposleni lahko kaj dosežemo samo, če smo enotni in držimo skupaj."



Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.



Več v Družabno