Lojze Logar z Davidovimi vrtovi v DOSOR-ju

Radenčanom in gostom predstavljajo dela večnega upornika slovenskega slikarstva

Prlekija-on.net, ponedeljek, 13. maj 2019 ob 08:33
Razstava Davidovi vrtovi v DOSOR-ju

Razstava Davidovi vrtovi v DOSOR-ju

V navzočnosti številnih ljubiteljev likovne umetnosti ter stanovalcev radenskega doma starejših občanov (DOSOR), so v avli omenjenega doma odprli razstavo znanega, pokojnega slikarja Lojzeta Logarja, sicer častnega občana občine Radenci, katero so poimenovali "Davidovi vrtovi" Ob tej priložnosti je ob uglednem likovnem umetniku ter o sami razstavi spregovorila predsednica Likovnega društva Gornja Radgona, v odstopu, Tatjana Mijatović, za literarne vložke pa sta poskrbela Lojzetova sin in soproga, Boni Marko Logar, ki je prebral nekaj svojih pesmic, in Bea Baboš Logar, ki je predvsem spregovorila o spominih na svojega pokojnega moža, ki je umrl leta 2014. Zlasti je spregovorila o čudovitih šestih študentskih letih v Ljubljani in tudi sploh lepem življenju, kljub vsemu je nekoliko okarala svojega Lojzeta, ki da ni skrbel za svoje zdravje. Srečanja z Lojzetovimi umetniškimi deli predstavljajo srečanja z najaktualnejšo problematiko našega časa, saj se je desetletja nahajal v samem vrhu slovenske in evropske likovne umetnosti; kot slikar in kot grafik. Vse, kar je dosegel, je dosegel samo zahvaljujoč svojemu talentu, ki meji na genialnost, pa tudi s prav tako dobro znanim temperamentom...

Logarjev cikel slik Davidovi vrtovi je najobsežnejši cikel, njegovi začetki pa segajo v drugo polovico osemdesetih let. Motivi so bili javnosti prvič predstavljeni šele leta 2002 v ljubljanski galeriji Lek. So torej preživele prestop v novo tisočletje in ostale še vedno enako aktualne vse do danes. "Zanimivo je, da je cikel sledil pop artu, ki mu je bil avtor, ki se ni nikoli predal trenutnim likovnim trendom, zvest v sedemdesetih. Črnina, ki je bila močno zastopana v obdobju pop arta je skoraj izginila na obrobe, ves ostali prostor pa je zažarel v barvah. V vrtovih kralja Davida likovno polje sije, to so vrelci življenja, mladosti in lepote. Osnovni motiv so vilinska telesa brez glav, najrazličnejših oblik. Erotični motivi torej. V devetdesetih letih so se slike spet nekoliko spremenile. Predvsem se je zreducirala paleta barv. Forme so se poenostavile, ali celo izginile. Kljub temu so slike intermezozoika živele in žarele z neko prefinjeno svetlobo. V tem obdobju se je avtor poglobil v svojo notranjost ter duhovni svet. Slike dajejo občutek, da nas peljejo v globino voda...", je med drugim dejala voditeljica otvoritvene prireditve Tatjana Mijatović.

V slovenskem likovnem prostoru pustil globoko sled

Lojze Logar je bil rojen 30. julija 1944 v Mežici. Svojo mladost in prvo ustvarjalno obdobje do leta 1980 je preživel v Radencih. Slikarstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1968 diplomiral pri prof. Maksimu Sedeju in dve leti kasneje je pri prof. Riku Debeljaku in prof. Marjanu Pogačniku specializiral iz grafike. Svoja znanja je nadgrajeval kasneje kot štipendist DAAD še v Zahodnem Berlinu, kjer je študiral pri profesorju Engelmanu. Do leta 1990 je deloval kot svobodni umetnik, ko ga je pot zanesla ponovno na Akademijo za likovno umetnost. Tu je bil predavatelj, docent za grafiko, prodekan in kasneje izredni profesor za grafiko in slikarstvo. Bil je član Equrne, sodeloval je na številnih mednarodnih grafičnih razstavah, kjer je prejel prestižne nagrade. Leta 1987 je prejel Prešernovo nagrado in 1994 Jakopičevo nagrado. Lojze je bil umetnik, ki je v slovenskem likovnem prostoru pustil globoko sled. Avtor je bil vseskozi zvest samemu sebi in svoji ustvarjalni individualnosti. Bil je nasprotnik konformizma, nikoli se ni predal trendom, da si ravno je hodil v štric s svetovnimi likovnimi zvezdami. Je eden izmed maloštevilnih slikarjev, ki mu je prisluhnila tudi tujina. Razstavljal je skupaj z velikani sodobne likovne umetnosti, kot so: Hochney, Kokoschka, Paladino in drugimi.

Svoje samostojne razstave imel na vseh petih kontinentih

Nekateri so s prihodom Logarja dejali, da se je na slovenski in evropski likovni sceni pred več kot petimi desetletji pojavilo in vse do smrti zadržalo ime nedosegljivega slovenskega umetnika. Lojze Logar je bil eden najbolj znanih slovenskih akademskih slikarjev. Svoje samostojne razstave, več kot tisoč jih je bilo, je imel na vseh petih kontinentih. Njegova opredelitev za slikarstvo je nastala spontano še v otroških letih, mogoče celo pred desetim letom in do smrti ni uplahnila. Že v mladosti je bila njegova slikarska in grafična tehnika pripeljana do popolnosti, njegova dela pa prinašajo inovacije v uporabljanju barve pri sodobni serigrafiji. Njegova umetnost je izrazito miselno usmerjena, refleksivna, njen pomen je v vzpostavljanju osebnega odnosa. Intenziven kolorit, utemeljen z naglašenimi kontrasti, vnaša v Logarjeve slike čutni naboj, potenciran z vmesno sugerirano aluzivnostjo. Njegovi slikarski koncepti se ves čas gibljejo na robu možnih odreditev, prehajajoč iz sfere potencialnega, mimetičkega v čisto znakovnost in nasprotno. Način branja slik je odvisen od načina investiranja lastnega pogleda v videno in vidljivo. Iz oblike v obliko, iz barve v barvo, iz ene vizualne napetosti v drugo.

Kot pravi Lojzetov velik prijatelj iz Radencev, Rade Bakračević, znani novinar in publicist, je Lojze Logar nesporno ena najizrazitejših osebnosti srednje slikarske generacije, ki je nenavadno hitro ujela umetniške tokove konca šestdesetih let in se prepričljivo predstavila, tako slovenski, kot tudi evropski javnosti. O prijateljevanju z umetnikom Rade Bakračević pravi: "...Na evropski likovni sceni se je pred dobrimi petdesetimi leti pojavilo in do konca tudi zadržalo ime Lojzeta Logarja, znanega in nedosegljivega slovenskega umetnika...Njegova opredelitev za slikarstvo je nastala spontano že v otroških letih in s svojimi prvimi risbami je pokazal, da bo moral svet računati tudi nanj in na njegovo slikarstvo in da bo veljal za slikarskega znanstvenika in filozofa. Zanj ni bilo nič naravnejšega in nič bolj neminovnega kot slikanje, v katerem je vedno našel umiritev."

Likovni kritik Mario Berdič iz Maribora pa dodaja; "...Nekateri njegovi cikli izstopajo po ameriških navdihih, kot so popart (Warhol), akcijsko slikarstvo (Pollock), kot eden izmed odvodov abstraktnega ekspresionizma, nadalje krajše konceptualno obdobje in »črna faza«, dokler ni v drugi polovici osemdesetih let razvil morda najbolj prepoznavno, samosvojo fazo, temelječo na ciklu Davidovi vrtovi (aluzija na Rajski vrt pregrehe), kjer se prepletajo antropomorfne, zoomorfne, krajinske in čisto abstraktne oblike v popolnoma novem, ekspresivno žarečem koloritu...V novem stoletju pa Logar razvije Sarcophag U.S., oboje v geometrijski, neasociativni abstrakciji z močno reduciranim koloritom. V nazadnje omenjeni fazi se poigrava z besedo sarcophagus, vendar s privzeto latinsko končnico us, ki kot okrajšava prida deljeni besedi popolnoma nov, za avtorja precedenčen siciopolitični pomen..."

Izjemno barvita razstava Davidovi vrtovi, katero se vsekakor izplača ogledati, bo odprta do 9.6., takrat jo bo zamenjala razstava del dvanajstih umetnikov, ki bodo med 7. in 9. junijem, nastopili na tradicionalni mednarodni DOSOR-jevi likovni koloniji.



Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.

Morda vas zanima tudi


Več v Kultura in izobraževanje

Delavnica uporabe e-knjig in Biblosa

Delavnica uporabe e-knjig in Biblosa

četrtek, 17. oktober 2019 ob 16:57
Dan odprtih vrat DSO Gornja Radgona

Starostniki so pokazali svoj dom

četrtek, 17. oktober 2019 ob 12:36