100. obletnica priključitve Apaškega polja k Sloveniji – pomembna obletnica za občino Apače in za Slovenijo

V letu 2019 slavimo 100 let priključitve Prekmurcev k matični domovini, Sloveniji. Le malo pa se govori o še eni pomembni prelomnici v tem delu Slovenije.

Prlekija-on.net, sreda, 15. maj 2019 ob 14:00
Bučno pozdravljena razmejitvena komisija s strani apaških Nemcev dne 25. 8. 1920 (vir: Stadtarchiv Bad Radkersburg)

Bučno pozdravljena razmejitvena komisija s strani apaških Nemcev dne 25. 8. 1920 (vir: Stadtarchiv Bad Radkersburg)

V letu 2019 slavimo 100 let priključitve Prekmurcev k matični domovini, Sloveniji. Načrtujejo se proslave in razne obeležitve obletnice, s katero je Slovenija pridobila pomemben del svojega ozemlja, obširno prekmursko ravnico z gričevnatim Goričkim. Le malo pa se govori o še eni pomembni prelomnici v tem delu Slovenije. Prav tako pred 100 leti, je z mirovno pogodbo Slovenija pridobila ozemlje, ki je bilo z večino poseljeno s pripadniki nemško govorečega prebivalstva - Apaško polje.

Sredinska črta reke Mure določena kot državna meja z Republiko Avstrijo

Območje Apaškega polja ima kar nekaj prelomnih dogodkov v svoji zgodovini, ki so pustile trajne posledice za naslednje generacije, ki so tu živele. Eden izmed teh je tudi odločitev za dodelitev Apaškega polja kraljevini SHS. Po prvi svetovni vojni je bila tako na podlagi St. Germainske pogodbe sprejeta 10. 9. 1919, v veljavo je stopila 16. 7. 1920) sredinska črta reke Mure določena kot državna meja z Republiko Avstrijo. Apaško polje je bilo s tem dodeljeno kraljevini SHS.

Kot skoraj vsaka velika vojna je tudi prva svetovna, po njenem koncu, prinesla spremembe mej med državami v Evropi. Predvsem so se morale na novo določiti meje, zaradi razpada Avstro-Ogrske monarhije, in sicer med zmagovalnimi in poraženimi silami prve svetovne vojne. Na podlagi navedenega so pogajanja na mirovni konferenci v Parizu potekala tudi za območje Apaškega polja (danes Občina Apače).

Slovenska stran je imela velik interes, da si pridobi Apaško polje, kot del svojega ozemlja. Ti interesi so bili poleg političnih, prometnih tudi gospodarske narave. Apaška kotlina predstavlja izrazito kmetijsko območje, zato je bil interes, da se za novo kraljevino SHS pridobijo kmetijska zemljišča za oskrbo s prehrano. Prav tako pa je bil interes, da se meja pomakne na reko Muro, saj bi se s tem zaradi naravne ovire zmanjšalo tudi tihotapstvo s pridelki in ljudmi.

Po koncu prve svetovne vojne na Apaškem polju večina nemško govorečega prebivalstva

Apaško polje je bilo do 13. 1. 1946 (datum nasilnega izgona) večinoma poseljeno z nemško govorečim prebivalstvom, t.i. apaškimi Nemci. Kljub temu, da je bilo po koncu prve svetovne vojne na Apaškem polju 87,5% nemško govorečega prebivalstva, je bilo to območje dodeljeno novoustanovljeni kraljevini SHS. Uradni jezik tega območja je postal slovenski. Tako se je »narodna manjšina apaških Nemcev« morala podrediti novim družbenim razmeram. Tedanja slovenska manjšina je skozi stoletja brez večjih težav živela s pripadniki nemške večine. V tukajšnje šole so z namenom poslovenjenja zaposlili slovenske učitelje. Pretežno iz Prekmurja so se v Apaško dolino priselile slovenske družine, slovenski jezik je prihajal vedno bolj v veljavo, čeprav s težavami na vsakem koraku. Priseljeni prebivalci iz Prekmurja so leta 1929 ustanovili Evangeličansko cerkveno skupnost v Apačah. Med obema vojnama se je več družin prostovoljno preselilo v Avstrijo, vedno več je bilo slovenskih družin. Kljub temu je bilo nemško govoreče prebivalstvo še vedno v večini in tako je ostalo skoraj do konca druge svetovne vojne.

Nemško prebivalstvo je bilo sicer bolj premožno kot slovensko. Vso območje Apaškega polja je bilo in še tudi danes je izrazito kmetijsko. Apaški Nemci so še naprej upali, da bodo nekoč spet pod avstrijsko državo a so meje ostale nespremenjene. Večinsko nemško govoreče prebivalstvo pa je dokončno doživelo tragično usodo po drugi svetovni vojni, ko je bilo 13. 1. 1946 izgnano iz svojih domov. V Apače so se pretežno iz Prekmurja, Primorske, Bele Krajine, Dolenjske in Notranjske priselile slovenske družine.

V zgodovini so zapisani veseli, manj veseli in tudi tragični dogodki, iz katerih se lahko veliko naučimo. Predvsem pa moramo z njimi živeti in se jih spominjati na dostojen način.

Obletnica bo zaznamovana na prav poseben način

Obletnico priključitve apaškega polja bo letos v občini Apače zaznamovano na prav poseben način. Za teden občinskega praznika, od 9. 9.2019 do 15. 9. 2019, se bodo zvrstili dogodki, povezani z zgodovino tega območja na kulturnem in športnem področju, obujanju starih običajev, rokodelskih storitev in obrti. Zaradi priseljencev iz vseh koncev Slovenije je Apaško polje bogato s kulturno dediščino, ki jo v lokalni skupnosti hočejo gojiti in prenašati iz roda v rod. Kot »Slovenija v malem« bodo dogodki vsekakor zanimivi za obiskovalce iz vseh koncev Slovenije.

Mag. Dušan Ščap, dr. Andrej Steyer, Helena Kraupner



Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.

Morda vas zanima tudi


Več v Kultura in izobraževanje

Razstava Verigarji

Zbiratelj Zlatko Šajhar predstavlja... verigarje

ponedeljek, 14. oktober 2019 ob 09:19
Hubertova maša za lovce v cerkvi Sv. Jurija

Hubertova maša za videmske lovce

petek, 11. oktober 2019 ob 11:39