Zametki Akademske folklorne skupine France Marolt segajo v daljne leto 1934, ko je France Marolt s pomočjo Glasbene matice ustanovil Folklorni inštitut ter pričel s sistematskim raziskovanjem in zbiranjem ljudskega izročila. Leta 1948 je bila skupina tudi uradno ustanovljena ter si po njegovi smrti v spomin nanj nadela njegovo ime. Kvalitetna ter premišljena interpretacija ter poustvarjanje ljudskega izročila izven ustaljenih okvirjev sta že od nekdaj vodilo Akademske folklorne skupine France Marolt, ki tudi zaradi svoje strokovnosti in sodelovanja z različnimi strokovnjaki s širšega kulturnega področja velja za vodilno v svetu folklornega delovanja in poustvarjanja na Slovenskem.

Člani skupine se lahko pohvalijo s zlatim znakom svobode, častnim odlikovanjem republike Slovenije, z zavzetostjo ter kakovostnim delovanjem na področju kulture in folklorne dejavnosti pa so pridobili tudi status društva v javnem interesu, na kar so člani še posebej ponosni. Maroltovci so tudi edina folklorna skupina, ki je vključena v stalni letni program Cankarjevega doma, najvišje kulturne ustanove na naših tleh, kjer z vsakoletnimi predstavami znova presenetijo publiko in širijo meje poustvarjanja ljudskega izročila.

Akademska folklorna skupina France Marolt se lahko pohvali tudi z mnogimi nastopi, tako doma kot tudi v tujini. Redno se udeležuje območnih, regijskih ter državnih srečanj in tako znova dokazuje in ohranja visok nivo poustvarjanja ljudskega izročila. Skupina med letom izvede več kot 50 samostojnih koncertov, delavnic, nastopov, prav tako pa vodi in sodeluje v različnih projektih, tako domačih kot tudi mednarodnih.

V društvu, ki deluje pod okriljem ŠOU v Ljubljani, delujejo tri plesne skupine, dva glasbena orkestra, pohvalijo pa se lahko tudi z največjim fundusom folklornih kostumov, s katerim so do sedaj poustvarili in uspešno predstavili oblačilno kulturo celotnega slovenskega etničnega ozemlja.

Skupino je dobrih petinštirideset let vodil priznani slovenski etnokoreolog in folklorist, profesor Mirko Ramovš, ki je skupini pustil največji opus odrskih postavitev in idejnih zasnov, po njem je vodstvo prevzel dr. Tomaž Simetinger. Le-ta je skupino popeljal v nove razsežnosti plesnega izročila in javnosti približal tudi manj znane in stereotipno ''nefolklorne'' zvrsti, kot so recimo plesi srednjega veka, plesna kultura meščanstva in tudi poustvarjanje ljudskega plesa s pomočjo ostankov staroverstva na Slovenskem.

V letošnji sezoni je mesto umetniškega vodje prevzela Jasna Žitnik, strokovnjakinja s pevskega področja, s pomočjo katere je v društvu začela delovati nova pevska skupina, Maroltovke, ki se že lahko pohvalijo z odmevnimi nastopi in sodelovanjem s priznanimi slovenskimi glasbeniki, kot so Rudi Bučar in Prifarski muzikanti.

71. letna predstava Akademske folklorne skupine France Marolt

Ples in delo sta dve aktivnosti človeka, ki si morda na videz nasprotujeta, a sta se od nekdaj medsebojno dopolnjevali. Zadovoljstvo v plesu terja tudi svoj napor  in trpek pòt dela je ob uspešnem zaključku nagrajen z radostjo.

Letna predstava Radosti in trpkosti pót bo posegla v svet, kjer se stikata delo in ples ob različnih priložnostih.  Akademska folklorna skupina France Marolt bo popeljala obiskovalce tako od tradicionalnih, danes že ne obstoječih oblik dela v kmečkem okolju, do dela in plesa, ki ga je prinesel čas industrializacije. Predstava bo za vse nostalgike postregla z nekaj koreografijami, ki so bile na repertoarju Akademske folklorne skupine France Marolt že pred desetletji. Po drugi plati pa bodo mlajši koreografi njeno rdečo nit nadgradili tudi s temami, ki doslej na odru še niso bile uprizorjene. Pot, ki bo tako radostna kot polna trpkosti naporov, bo raziskovala delo na kmetih in gibanje v tovarnah, kjer so kovali železo ali zvijali cigarete. Obiskovalce bo ta pót peljala med pisarje, ki so svojimi peresi in papirjem  skrbeli, da je vse potekalo nemoteno. In ne nazadnje del predstave namenjen tudi delu v prostem času, kjer so si posamezniki lahko kakšen priboljšek poskrbeli tudi z lovljenjem in prodajo žab.

Z razmislekom o odnosu dela in plesa snovalci koncerta odpirajo pomembno temo, ki je tako v preteklosti, kot še danes, zaznamovala kulturo plesa in dela tako na Slovenskem kot širše. Maroltovci bi radi tudi tokrat stopili korak naprej in vas vabimo, da se nam na tej póti, polni potu, pridružite.

19. maj ob 19.00, Linhartova dvorana, Cankarjev dom. Vstopnice lahko kupite tukaj.