Ob (in v) Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona je potekala posebna slovesnost, na kateri sta vodstvo doma in Spominčica - Alzheimer Slovenija v omenjenem domu pripravili odprtje "Demenci prijazne točke". Potem, ko so odpele pevke in pevci pevskih zborov Društva upokojencev Gornja Radgona in Doma starejših, pod vodstvom Dragice Černe, so demenci prijazno točko slavnostno odprli Stanislav Rojko, župan občine Gornja Radgona, mag. Marjan Žula, direktor Doma starejših občanov Gornja Radgona in Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Združenja Spominčica, ki so pred tem pozdravili prisotne in spregovorili o pomenu nove pridobitve za starejše v DSO Gornja Radgona, kjer je kar nekaj ljudi z demenco, ki je gotovo poleg za bolnike zelo moteča tudi za njihove svojce, zlasti najbližje.

Prvi znaki demence, saj vsako pozabljanje še ni demenca, so različni. O demenci namreč govorimo takrat, ko prvi znaki postanejo tako pogosti, da motijo posameznikovo vsakdanje življenje, in sicer so znaki (10): Postopna izguba spomina, ki vpliva na vsakodnevno življenje; Težave pri govoru - iskanje pravih besed; Osebnostne in vedenjske spremembe; Upad intelektualnih funkcij, nezmožnost presoje in organizacije; Težave pri vsakodnevnih opravilih; Iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari; Težave pri krajevni in časovni orientaciji; Ponavljanje enih in istih vprašanj; Spremembe čustvovanja in razpoloženja; Zapiranje vase in izogibanje družbi.

Demenco sicer lahko povzročijo različne dolgotrajne ali napredujoče bolezni, ki uničijo možganske celice. Demenca se kaže z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, razumevanja, računskih zmožnosti, učnih sposobnosti ter govornega izražanja in presoje. Običajno jih spremlja zmanjšanje sposobnosti za obvladovanje čustev, socialnega vedenja ali motivacije. Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence (50-60% vseh demenc) in njena pogostnost s starostjo strmo narašča. Pogost vzrok demence so tudi možganske kapi. Začetne spremembe pri osebah z razvijajočo se demenco se lahko kažejo z izgubo volje do dela ali drugih aktivnosti, ki so bile do tedaj zanje zanimive, dajejo občutek, da so se polenili. Ne kažejo več tolikšnega zanimanja za dogajanja v okolici ali za družabna srečanja. Prej resni in zadržani lahko postanejo nenavadno šegavi s pogostejšimi neustreznimi dovtipi, oslabljenim občutkom za oliko, oblačenje ali osebno nego.

Težave s spominom se običajno pojavijo zgodaj. Pogosteje pozabljajo imena ali založijo posamezne predmete. Pri starejših je pozabljanje pogosto, vendar niso vse spominske vrzeli znaki demence. Pri sicer zdravih starejših so posledica neuspešnega priklica vsebin, ki so bile uspešno zapomnjene, vendar se težave ne stopnjujejo in tudi izraziteje ne zmanjšujejo uspešnosti starejšega človeka. Običajno oseba z demenco uspešneje opiše doživetja iz zgodnejših življenjskih obdobij, vendar pa je pri tem časovno zaporedje dogodkov neustrezno. Izrazitejše težave opazimo, ko naj bi se spomnil nedavnih dogodkov. Čeprav pravilno pove, kje je živel, delal, kdaj se je poročil ali pa brez težav navede rojstne datume otrok, se morda ne bo spomnil, kaj je pred pol ure jedel za kosilo.