Ponosni so na prehojeno pot

Radgonski lovci obeležili lep jubilej – 70. letnico obstoja in uspešnega delovanja; Ne levo, ne desno, vsi enotni v isto smer – naprej za naravno okolje

Prlekija-on.net, ponedeljek, 10. junij 2019 ob 11:33
Podpisali so tudi Listino o medsebojnem sodelovanju med LD Radgona in LD Dobrna

Podpisali so tudi Listino o medsebojnem sodelovanju med LD Radgona in LD Dobrna

V navzočnosti številnih gostov, med katerimi so bili tudi Gorazd Kuhar, predstavnik LZS in predsednik Zveze lovskih družin Prlekije, Ludvik Rituper, predsednik ZLD Prekmurje, župan občine Gornja Radgona, Stanislav Rojko, ki je mimogrede tudi sam lovec, predstavniki sosednjih in prijateljskih lovskih organizacij, lokalne skupnosti, vinogradniki, kmetje, sponzorji, sosedje lovskega doma, občani in drugi, je nekaj čez 50 članov in članic Lovske družine Gornja Radgona, svečano obeležilo visok jubilej, 70. letnico obstoja in uspešnega delovanja. Slovesnost se je sicer začela s prihodom praporščakov, katere so spremljali Prleški lovski rogisti iz Križevcev in Tamburaši KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Ob lepem lovskem domu v Hercegovščaku, kjer so ob kulturnem programu, prisotne pozdravili številni gostje, so bila podeljena tudi številna odlikovanja LZS, plakete ter priznanja članom LD, kakor tudi ostalim uporabnikom skupnega prostora (vinogradnikom, kmetom, sponzorjem ipd.), ter še kom.

Ne levo, ne desno, vsi enotni v isto smer - naprej za naravno okolje

Na sami slovesnosti je kronologijo dogajanja ter trenutno stanje v LD Gornja Radgona, pod nekakšnim nepisanim geslom: Ne levo, ne desno, vsi enotni v isto smer - naprej za živali in naravno okolje, podrobno predstavil aktualni starešina družine Milan Kolarič. Izrazil je zadovoljstvo in ponos nad prehojeno potjo, ter optimizem za prihodnost. "LD Radgona ob tem visokem jubileju lahko s ponosom in zadovoljstvom zre v preteklost. V teh letih smo pridno delali in ustvarjali, žrtvovali ogromno prostega časa, da danes lahko s ponosom gledamo na naše dosežke. Tukaj zbrani smo prav vsi, ki smo dolžni skrbeti za naravo, da zberemo moči in poglobimo zavest k okrepitvi varstva in spoštovanja do prelepe in čudovite narave, saj smo lovci, kakor tudi lastniki zemljišč naravovarstveniki, naša dolžnost pa je, da ohranimo vse tisto, kar nam podarja narava", je uvodoma dejal Kolarič, ki je dodal, kako v njihovi lovski družini ne poznajo politike, temveč je društvo odprto vsakemu lovcu in ne preiskuje njihovih političnih ali kakšnih drugih nazorov.

"Kdor je vnet lovec, nam je dobrodošel in naj kaže to ali ono politično barvo. Mi poznamo samo eno barvo - to je zeleno - barvo svojih lovišč. Temu načelu razumevanja in delovanja lovstva, ki ga je zapisal pred več kot 100 leti dr. Ivan Lavrenčič se trudimo slediti še danes. Tisočletja je lov kot vseobsegajoča oblika življenja s skrivnostjo obdajal človeško vest in zavest. Brez razmišljanja o lovski tradiciji in razmerju med nagonom ubijanja in ljubezni do vsega živega ne bomo razumeli tistega novega, kar naj oblikuje lovca sedanjosti in prihodnosti. Pravi lovec je po nagnjenju čuvar narave; kar vzame naj ji tudi vrača", je dejal Kolarič, ki je na kratko predstavil tudi začetke organiziranega lovstva na Slovenskem, ki segajo več kot 120 let nazaj v preteklost.

53 članov in ena članica

Najstarejši lovski klub na severovzhodu države je klub Križevci pri Ljutomeru, katerega ustanovitev je bila daljnega leta 1898. Slovenski lovci sedanjega časa štejejo, kot začetek lovske organiziranosti čas takoj po drugi svetovni vojni. In v tem času je nastala in se pravno formalno registrirala večina lovskih družin, med njimi tudi LD Gornja Radgona. Ljubitelji lovstva, lovci zakupniki iz predvojnih časov, so se začeli povezovati in združevati v manjše skupine, vodili postopke za pridobitev orožja, ter ustanavljali lovska društva. Zato so takoj po vojni na radgonskem območju nastali: LD Radgona, LD Črešnjevci, LD Stogovci ipd. LD Radgona je s pravno formalnim delovanjem pričela z delom 3.12.1949, ko so trije odborniki in 10 na listini navedenih članov vložili zahtevek za registracijo oz. ustanovitev. Ministrstvo za notranje zadeve je dne 29.4.1950 dovolilo delovanje LD Radgona s sedežem v Gornji Radgoni. Odločba je izdana v zvezi z vlogo lovcev prijaviteljev, ki so jo vložili 3.12.1949. Družina je takrat delovala na območju Gor. Radgone, Apač, Spodnje Ščavnice, Lutvercev in Nasove. Območje je bilo za takratne razmere preveliko in ga v celoti kvalitetno ni bilo mogoče obvladovati. Na občnem zboru 2.1.1953 je bila sprejeta pobuda o delitvi LD na dva sektorja; sektor Gornja Radgona in sektor Apače. V takšni obliki so delovali do leta 1954, ko je LD zaprosila za ponovno registracijo, postala povsem samostojna in v takšni obliki in teritoriju deluje še danes. V vseh teh letih so nakupili veliko zemljišča okrog lovskega doma, odkupili so tudi več hektarjev gozdov, kjer so sedaj urejene remize. LD Radgona gospodari s 4.000 ha lovne površine, kjer ugotavljajo, da se stalež zajca in fazana povečuje, kar tudi potrjuje, da lovci na revitalizaciji male divjadi dobro delajo. LD Radgona ima sicer 53 članov in eno članico, zraven pa, kot ena redkih družin, tudi častnega predsednika (Janez Kralj) in člana (Franc Strniša), kar je tudi nagrada za minulo delo.

Sodobno lovsko strelišče z vso potrebno infrastrukturo

"Da ima slovensko lovstvo in delo v preteklosti veliko veljavo tudi v svetu je dokazano tudi s polnopravnim članstvom v Mednarodni svet za lovstvo in ohranitev divjadi (CIC) še pred formalno pravnim mednarodnim priznanjem Slovenije. Glavni naš cilj je gojitev divjadi, skrb za naravo in zdravo okolje, ki je pogoj za obstoj vsega živega, ter tovarištvo med člani, kakor tudi z ostalimi uporabniki skupnega prostora. Imamo urejeno lovišče, urejamo remize, postavljamo in vzdržujemo lovske objekte, skratka izvajamo vse biotehnične in biomeliorativne ukrepe, katere nam narekuje in dovoljuje vsa trenutno veljavna zakonodaja. Razpolagamo z zadostnim številom krmišč, solnic, prež, napajališč ipd. Imamo obdelane krmne njive in vzdrževane remize - vse v obliki prostovoljnega dela", je nadaljeval Kolarič, ki je dodal, da v namene izobraževanja in druženja članstva ter občanov razpolagajo s čudovitim lovskim domom, katerega so adaptirali 1996 leta na novi lokaciji v Hercegovščaku. Ponosni so na to pridobitev, saj je bilo vložena obilica trdega dela v obliki 7.500 prostovoljnih delovnih ur. 
Razpolagajo tudi s sodobnim lovskim streliščem in z vso potrebno infrastrukturo, ki jim omogoča izobraževanje in usposabljanje v skladu z družinskimi in lovskimi akti. Skrbijo za obnašanje in delovanje članstva skladno z Etičnim kodeksom.

"Vestno izvajamo aktivnosti, ki nam jih nalaga zakonodaja oz. MKGP in Zavod za gozdove. Izvajamo ukrepe za preprečevanje škod na in po divjadi, ter se trudimo za sporazumno reševanje slednjih. Že v preteklosti smo krepko opravičili svoj obstoj, ter dokazali svojo poslanstvo v družbi in naravi". Starešina LD Radgona je tudi spomnil, da lovstvo in lovske obveznosti še zdaleč nista streljanje določene populacije divjadi in zmotno je tudi razmišljanje tistih, ki vidijo v tej dejavnosti velike dobičke. Enako je Kolarič poudaril, da je še vedno nekaj odprtih in žgočih tem, ki jih bo potrebno rešiti na višjih nivojih, a da na dan slavja ni čas za kritiziranje. Gre predvsem za področje koncesnine in delovnih vložkov članstva; Izenačenje prostoživečih in domačih živali, kar se tiče zavetišč; Status lovskih čuvajev, ki imajo ogromno obveznosti in zelo malo pristojnosti; Lovne dobe in lovopusti pri nekaterih vrstah divjadi; Področje članstva, češ vsak je lahko član, družinskih aktov pa pravosodni organi ne akceptirajo kot pravno podlago v sodnih postopkih... "Čeprav je človeštvo spoznalo, da so viri za življenje omejeni, z nepremišljenimi potezami še naprej zaradi hlastanja po materialnih dobrinah vsak dan bolj uničujejo naravo. S podiranjem ravnovesja v naravi ogrožamo življenje in nenazadnje preživetje. Bitka za obstoj narave in vsega živega v njen nas mora še bolj povezovati, da bomo enotni izkazali pripadnost lovski organizaciji, ki temelji na lovski pravičnosti, enakosti ter tovarištvu vseh združenih v zeleni bratovščini. Izvršujmo naše poslanstvo, obnašajmo se tovariško in ne dovolimo, da politiziranje, dobičkarstvo, osebni interesi, privatna nesoglasja itd. vplivajo na delo v LD", je še dejal starešina LD Gornja Radgona, Milan Kolarič, ki je obljubil, da bodo radgonski lovci tudi v prihodnje delali odgovorno, kot doslej.

Listina o medsebojnem sodelovanju med LD Radgona in LD Dobrna

Ker je lov že od pradavnine združeval ljudi oziroma lovce, nekoč zaradi preživetja, danes pa zaradi izmenjave lovskih izkušenj, tovarištva, druženja in prijateljstva, se je tudi med lovskima družinama Gornja Radgona in Dobrna spletlo posebno tovarištvo, prijateljstvo ter medsebojno sodelovanje, ki je privedlo do tega, da so ga prav na tej slovesnosti s svečanim podpisom Listine o medsebojnem sodelovanju, starešin LD Gornja Radgona, Milana Kolariča in LD Dobrna, Mirana Frajtaga, tudi uradno potrdili. Ob jubileju radgonske zelene bratovščine so na pročelju lovskega doma LD Gornja Radgona, predstavnik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Gornja Radgona, na čelu s predsednikom Nikolajem Brusom, odkrili spominsko ploščo v spomin na vojne za Slovenijo, kjer so tudi radgonski lovci imeli pomembno mesto.

Podelili znake LZS za lovske zasluge

Starešina Milan Kolarič, častni predsednik Janez Kralj, gospodar Jakob Zorko in tajnik LD Gornja Radgona, Franc Pintarič, so med drugim podelili tudi znake LZS za lovske zasluge članom LD Gornja Radgona, in sicer znak za lovske zasluge: Boštjanu Geratiču, Antonu Horvatu, Francu Kaučiču, Mišu Kralju, Tiborju Küčanu, Ivanu Mijošiku in Boštjanu Novaku; Zlati zank za lovske zasluge: Aleksandru Benku, Srečku Čuku, Tomislavu Keriču, Marijanu Miru, Alojzu Pintariču, Daniju Šmidu in Dragu Žunku; Red za lovske zasluge III. stopnje pa Antonu Benku st. Vse omenjene mnogi poznajo kot nesebične borce za zaščito okolja, narave in gozdov, gozdnih površin in voda, divjadi, zaščitenih vrst obvodnih ptic ipd. Pri svojem delu so vedno strokovni, pedantni in dosledni, redko pa si zaslužijo kakšno grajo.

Seveda na slovesnosti ob visokem jubileju radgonskih lovcev nihče ni bil žejen, še manj lačen, saj se je po uradnem delu proslave začelo prijetno druženje, v družbi z ansamblom Veseli Jurovčani.



Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.

Morda vas zanima tudi


Več v Kultura in izobraževanje