Minuli konec tedna je v dnevnem baru "Geza se zeza" v Beltincih potekal izjemno zanimiv dogodek. Drugič, po priznanju samorodnic kot aromartizirane fermentirane pijače, so namreč pripravili Festival jurka, šmarnica, klinton, na katerem so ocenjevali omenjene pijače, in so podelili priznanja za tovrstne pijače, ki so dolga leta pri nas bile prepovedane. Na stotine, večinoma ljubiteljskih "pridelovalcev" samorodnic, predvsem s severovzhoda in jugovzhoda države, kakor tudi iz sosednjih Avstrije, Hrvaške in Madžarske ter Romunije, je svoje pijače prineslo ali poslalo v Beltince, kjer so najprej naredili posebno selekcijo in izbrali 190 vzorcev jurke, šmarnice, klintone, izabele..., katere je nato ocenila strokovna komisija pod vodstvom Ernesta Novaka, specialista za vino in vinogradništvo pri KGZ Murska Sobota, nato ocenila. Nekaj vzorcev so sicer morali izločiti, zlasti tiste, ki so prišli na ocenjevanje v plastični embalaži, nekaj pa jih tudi ni bilo pravilno došolanih. Zato je predsednik ocenjevalne komisije pridelovalcem dodatno svetoval, v naslednjih mesecih pa bodo izvedeli tudi dodatna predavanja in svetovanja na to temo. Predvsem je pridelovalce potrebno poučiti, glede higienske predelave grozdja, maceracije, negovanja mošta ter alkoholne pijače ter priprave na polnitve. Brez umne uporabe žvepla se ne da uspešno kletariti. S konstruktivnimi predlogi bi bilo potrebno tudi dopolniti obstoječo zakonodajo iz tega področja. Prav tako je bilo slišati, da bodo od naslednjega leta imeli najprej regijska ocenjevanja, v finale, ki naj bi vsako leto potekalo v Beltincih, pa se bodo uvrstili le najboljši vzorci.

Kot nam je povedal organizator dogodka Geza Farkaš, so se dogovorili za enotno ocenjevanje vseh vrst teh domačih pijač, od šmarnice, do jurke, klintona, izabele, gemaja ipd., po standardnem ocenjevanju do 20 točk. Nagrade pa so podelili samo tistim vzorcem, ki so dosegla število točk za zlato medaljo, vse najboljše pijače so lahko degustirali in poskušali številni obiskovalci, ki so prišli v bar Geza se zeza v Beltincih. Med gosti, na razglasitvi rezultatov je bilo tudi okoli 40 občanov Bohinja, na čelu z županom Jožetom Sodjo, ter Ljubiteljsko vinsko kraljico Bohinja Majo Sušnik. Prav kraljica Maja ter njena otroka, princesa Lara in princ Niko, je skupaj z moderatorjem in organizatorjem dogodka Gezo Farkašem in predsednikom ocenjevalne komisije, Ernestom Novakom, najboljšim pridelovalcem podelila zlata priznanja. Hkrati so za prijetno vzdušje skrbeli člani skupine Mrak z Goričkega.

"Po zaslugi gospoda Farkaša, ki je organiziral zbiranje vzorcev je skozi anonimno strokovno preverjanje-ocenjevanje od februarja do junija šlo 190 vzorcev iz Slovenije, Madžarske, Avstrije, Hrvaške in Romunije. Nekaj vzorcev je bilo že pred preverjanji izločenih, saj so bili motni ali pa se je začelo naknadno vrenje. Za ocenjevanje smo uporabili dvajset točkovni sistem, ki uradno velja za vina. Fermentiranim pijačam iz grozdja, kot se jih lahko imenuje je bilo dodeljenih 30 zlatih diplom, kar je 15,8 % vzorcev. Po sortah samorodnic je bilo Gamayev 20, Šmarnice 34, Jurke 13, 98 vzorcev pa je mešanih in rdečih zvrsti. Tudi tri penine so bile prisotne, od drugih samorodnic pa še Othello, Klinton in Izabela", je dejal predsednik ocenjevalne komisije Ernest Novak.

Dodal je, da so na ocenjevanju prevladovale rdečkaste pijače, le gamayi so imeli odlično barvo. V prihodnje je potrebno pridelovalce teh pijač izobraziti glede podatkov, ki jih navajajo za svojo pijačo. Glede barve bi morali navajati roze, rdečkasto ali rdeče. "Glede vrste samorodnic obstaja tudi za isto vrsto tudi več sinonimov ali lokalnih poimenovanj. Tudi embalaža v kateri se prinašajo vzorci pijač, odraža odnos-ogledalo pridelovalca do pijače. Kakovost pijač je bila v povprečju presenetljivo dobra. Največ pomanjkljivosti je bilo pri umni uporabi žvepla, saj so nekateri vzorci pijač izkazovali pomanjkanje žvepla tako imenovano oksidacijo ali so se začeli nagibati k oksidaciji, drugi pa so vsebovali preveliko količino prostega SO2. Nekaj vzorcev je imelo tudi prisotnost nečistih okusov, kot posledico nenadzorovanega vrenja mošta, nečiste maceracije ter neprimernega vzdrževanja lesenih posod. Kot modni trend »tržna niša« pa je bilo tudi nekaj vzorcev pijač ne glede na barvo z višjim preostankov nepovretega sladkorja. Strokovna izkušnja organoleptičnega pregleda tolikih vzorcev različnih fermentiranih pijač, lahko pomeni javni službi za kmetijsko svetovanje nadaljnje smernice strokovnega sodelovanja z vsemi zainteresiranimi pridelovalci teh fermentiranih pijač. Že od postavitve brajdnega nasada, oskrbe tudi nadzorovanega in evidentiranega varstva pred boleznimi in škodljivci. Na grozdju samorodnic v kritičnih-vlažnih letih prihaja do okužb jagod ali delov grozdov s peronosporo, tudi kapi-odmiranje lesa samorodne trte so že dolgo prisotne. Od škodljivcev je samorodna trta občutljiva na listno obliko trsne uši". Novak je sicer pridelovalcem zaželel dosti "samorodne energije in v njihovi okolici na dvoriščih več brajd-lugašev, kot pa cipres!"

Kakorkoli že, na letošnjem tovrstnem ocenjevanju je zlata priznanja prejelo 30 pridelovalcev, in sicer: Janko Munda (Trnovci), Družina Bradač (Žužemberk), Društvo vinogradnikov in sadjarjev Odranci, Rok Heler (Maribor), Karel Lampreht (Dvorjane), Rudi Kos (Rajec), Branko Kuzmič (Veščica), Danijel Trboča (Kobilje), Jožef Trep (Sp. Duplek), Stane Dvoršak (Duplek), Družina Kovačić (Zebanec - Hrvaška), Dragec Kočila (Koncovčak - Hrvaška), Janez Erniša (Suhi Vrh), Tibor Flisar (Brezovci), Branko Merklin (Černelavci), Janko Kramberger (Sp. Duplek), Duška Kores (Poljčane), Vili Krepek (Duplek), Janez Recek (Večeslavci), Peter Gonc (Rabelčja vas), Jože Ekart (Rošnja), Silvo Gregorič (Dogoše), Istvan Adonic (Madžarska), Jože Tržan (Zlatoličje), Ivan Krajčič (Črešnjevec), Tibor Horvath (Madžarska), Slavko Lačen (Žerovinci), Robi Matečko (Sp. Hlapje), Štefan Kepe (Gaberje), Bogomir Jaug (Brezovci), Družina Rožman (Lendava), Družina Vlaj (Bodonci), Družina Švenda (Filovci) in Štefan Ferenčak (Odranci).

Sicer pa, poleg domačega jabolčnika so samorodna šmarnica in še nekatere samorodnice, nekoč bile najpogostejša pijača na kmetijah, kjer pred desetletji ni bilo toliko sortnih in mešanih, bodisi belih ali rdečih vin. Pozneje se je to spremenilo, saj so zakonsko prepovedali pridelavo šmarnice, po nekaj desetletjih pa nekoč prepovedana šmarnica spet prihaja na gostilniške pulte in v normalno prodajo oz. ponudbo. Šmarnico so namreč pred nekaj leti ponovno priznali, a ne kot vino temveč kot aromatizirano fermentirana pijačo. Hibridi se vračajo, in tako so odločili odgovorni v stroki ter politiki. In inovativni podjetnik, pevec in humorist Geza Farkaš, ki si je omenjeno dovoljenje pridobil prvi že nekaj časa ponuja šmarnico, pa ne le rinfuzo, temveč tudi buteljčno in celo šmarnično penino, ki je še najbolj iskana med potrošniki. Šmarnico, kot aromatizirano fermentirano pijačo (polsuho - demisec z geografskim poreklom, methode clasique traditionelle, 12,00 % Vol), je kot alkoholno pijačo (živilo neživilskega izvira) registrirala Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območni urad Murska Sobota, nosilec dejavnosti, Geza Farkaš, pa jo lahko proizvaja, prodaja, posreduje, skladišči, izvaža in uvaža. S tem je šmarnica postala enakovredno živilo neživilskega izvira, tako na domačih policah kot za izvoz. Sam "proizvajalec" za nekatere še vedno sporne šmarničine penine, humorist Geza Farkaš pa je samo v svojem duhovitem slogu odvrnil, da v celi zadevi ne vidi nič spornega. Sprva je nekaj deset svojih "šampanjcev" naredil za prijatelje in ne za tržišče. Ker pa so potrošniki ocenili, da gre za dober izdelek, ob tem so odgovorni izdali dovoljenje, zakaj ga potrem ne bi ponudili tudi v prodajo, se sprašuje Farkaš, kajti konkurenca nikoli ne škoduje. Dodal je tudi, da v šmarnici le ni toliko metilnega alkohola, saj ga nikoli ni bolela glava, ker tudi šmarnico moramo piti v zmernih količinah

Pred 140 leti...

"Pojav peronospore leta 1878 ter trsne uši konec devetnajstega in v začetku dvajsetega stoletja, je pomenil konec zlate dobe vinogradništva v Prekmurju. Zaradi odmaknjenosti pokrajine, socialno ekonomskih razlogov, se vinogradi niso obnavljali s cepljenkami žlahtne trte na ameriški podlagi, temveč so se zaradi nizke cene in možnosti lastnega razmnoževanja sadile samorodnice-direktno rodni hibridi. Med temi so bile najbolj razširjene: šmarnica, jurka, izabela in klinton. Kot zanimivost naj navedem, da je bila prva samorodnica Otela prenesena v Prekmurje najprej v Bodonce, kjer se omenja leta 1895 leta z Vinskega Vrha pri Ormožu. Že od vsega začetka je vinski lobi, velikih evropskih vinogradniških pridelovalk sprožil proti propagando »vinu iz samorodnic«. Argument je bil škodljivi vpliv na zdravje, predvsem zaradi metanola, ki ga bi naj samorodnice vsebovale več kot pa vina iz žlahtnih sort vinske trte. Na območjih, kjer je vladala revščina je bilo več ljudi s slepoto in živčnimi težavami, alkoholizem je bil tudi velik socialni problem. Seveda je na teh območjih bila predelava grozdja iz samorodnic zaradi pomanjkanja tudi marsikdaj potvorjena, saj so tropine namakali in jih večkrat stisnili. Tako je nastalo tudi več metanola, ki ne nastaja kot proces alkoholnega vrenja kvasnic iz sladkorja (etanol). Tudi iz grozdja žlahtne vinske trte se pri nestrokovni predelavi ustvari več metanola", pravi Ernest Novak, univ. dipl. inž. Agr., specialist za vinogradništvo in vinarstvo.

Tudi v Kraljevini SHS, kateri je bilo Prekmurje priključeno 1919, je na tem območju prevladovala šmarnica, ki pa jo je z začetkom »vikendaštva-ljubiteljskega vinogradništva« od leta 1975 začela nadomeščati žlahtna vinska trta. Večji vinogradi na območju Prekmurja pa so nastajali od leta 1985 naprej. Prepoved sajenja samorodnic je še vedno veljala za večje nasade, brajde-lugaše in porabo hibridne pijače za lastno uporabo pa ni nihče omejeval. Na podlagi dobrih izkušenj iz sosednje Avstrije (»vino uhudler«) iz začetka tega tisočletja je to »gibanje« dobilo nekaj pobudnikov tudi pri nas. Toga zakonodaja pa se je le prilagodila v začetku tega desetletja. Potrjeni so tudi pogoji za promet s pijačo samorodnic, kjer se normalno plačuje tudi trošarina. Isti pravilnik zagotavlja, da fermentirane pijače iz grozdja nežlahtne vinske trte ne smemo poimenovati kot vino, saj je vino produkt alkoholnega vrenja žlahtne vinske trte. Zadeve fermentiranih alkoholnih pijač iz grozdja ne ureja Zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina.