6. seja upravnega odbora Zveze DVVS - VINIS

Šesta seja upravnega odbora Zveze društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije VINIS

enPRLEKpač, sobota, 18. december 2010 ob 11:072
V petek 17. decembra se je v Gostišču Brenholc zgodila seja zveze VINIS z naslednjim dnevnim redom:
1. Pregled sklepov zadnje, 5 seje,
2. Stanje vinogradništva v Sloveniji (Roman Štabuc),
3. Ukrepi za izboljšanje vinogradništva in vinarstva (Andrej Rebernišek),
4. Predstavitev projekta Doživetja tradicije (Terezija Venta),
5. Razno.

Pregled sklepov zadnje seje so prisotni mirno poslušali in se na točko niso kaj veliko oglašali. Končna ugotovitev je le, da so se sklepi napisali, je pa vprašanje v kolikšni meri so bili izvedeni.

Pri drugi točki so se že začele razprave. Poudarjeno je bilo, da se ob sedanjem stanju obnov v Sloveniji vinogradništvo seli nekako proti Primorskemu rajonu saj je ob nadaljevanju trenda pričakovati, da bo na primorskem večina slovenskih vinogradov saj v Podravskem rajonu obnove ne dosegajo nivoja Primorskega rajona, medtem ko se na Posavskem rajonu količine vinogradniških površin drastično manjšajo. Nekako se pričakuje, da bo delež vinogradov na Primorskem rajonu dosegel 60% na državni ravni ter da se bo v Podravskem rajonu zmanjšalo količine vinogradov za 50 %. Ob tem se postavlja vprašanje kaj se bo zgodilo z vsemi temi površinami.

Nekaj bistvenih problemov, kateri pestijo vinogradnike: Rumenica, bolezen kateri na Avstrijskem posvečajo veliko pozornosti in je tam, kakor tudi pri nas že naredila veliko škode, se posveča premalo pozornosti in se verjetno ne zavedamo resnosti bolezni.

Cena grozdja je tudi zaradi gnilobe zelo padla, tako da je edina rešitev za vinogradnika dobra prodaja lastnega vina, vendar pa se starejši vinogradniki težko kosajo z modernim trženjem, zato se raje odločajo za krčenje vinogradov.

Ocena stanja na Dolenjskem je res kritična vendar se poudari, da vsi samo tarnajo zaradi sivega trga vendar pa se nič ne dela na novih produktih, kateri bi bili prodorni. Predlog, da bi se nekako oglobilo kmete, kateri zapuščajo vinograde pa je bil pozitivno ocenjen.

Kot težava se navede obnašanje države saj se smatra da se vinogradništvo izplača, medtem ko se pozablja, da od vinogradništva dobiček ustvarjajo le trgovci, pridelovalci pa vsi po vrsti beležijo izgube, in tu velike kleti niso izjeme. Ob tem se poudari trend neekonomične prodaje vin manjših pridelovalcev, kateri se z vinogradništvom ukvarjajo le za hobi ter prodajo svoje "viške" za smešno nizke cene. 

Na področju Ormoža se nekako kažejo svetle točke za vinogradnike, s prihodom novega lastnika in ustanovitvijo firme P&F Jeruzalem Ormož. Ljutomerčani pa se počutijo razvrednotene saj je vodstvo vse preselilo v Ormož in v Ljutomeru na kleti Ljutomerčana ni možno kupiti niti vina, kaj šele, da bi si turisti ogledali vinsko klet ali pa slučajno kaj podegustirali. Starosta VINIS-a g. Šoster poudari, da podjetje P&F Jeruzalem zelo spreminja slog naših vin in da mu nekateri pridelovalci tudi sledijo.

Nekaj pomislekov so vinogradniki izrazili tudi glede stroke, saj se bojijo da smo preveč podlegli tujim trendom in smo šli v preveč čiste linije vin, katere zahtevajo zdravo grozdje, ob tem da porabimo velike količine ekoloških in fitofarmacevtskih sredstev. Vprašanje se je glasilo, ali mi v trendu, ko se celi svet obrača na BIO pridelavo, ne bi mogoče začeli s pridelavo bolj okolju prijaznih vin, vin katera bi bila z naravo bolj povezana in dosegli bi tudi cenejšo pridelavo. Ob tem se še vedno poudarja povezovanje vinogradnikov ter skupen nastop na raznih sejmih in pa cene vin, katere zaradi svoje nizke cene odvračajo vinske petičneže, kateri se obračajo po veliko dražjih vinih.

Ob vseh debatah ne smemo pozabiti na našo mladino, katera ima prvi stik z alkoholom zaradi opitosti in za to uporabljajo ponavadi žgane pijače. Mlade je treba vzgajati z vinom, da vino vzamejo kot del "obeda" in ne sredstvo za opijanje, ob tem lahko poudarimo, velik pomen društev, kot je na primer kulturno in izobraževalno društvo KELIH katero izobražuje mladino že v srednjih šolah - hvala njim v imenu vseh vinogradnikov.

Projekt Doživetja tradicije
Projekt je zasnovan na območju med Dravo, Muro in Zalo (Madžarska) in podpira tradicionalno kulinariko, vino in tradicionalne izdelke ter kulturo. Projekt je zanimiv za nas, saj poudarja vrednost tradicije in zgodovine. Projekt je dolgoročno naravnan in bo podprt z večjimi in manjšimi prireditvami, ter z izidom publikacije v treh jezikih.

Prijetni klepeti so se nadaljevali ob kosilu, kjer smo nekako ugotovili, da nam manjka tudi takih delovnih srečanj, kjer bi lahko izmenjevali mišljenja in izkušnje.

Z optimističnimi mislimi na boljši vinogradniški jutri iz Jeruzalema.


Almanah sobota, 18. december 2010 ob 20:49

določene stvari v članki so žalostne, a takšna je pač slika vinogradništva na Štajerskem...Lotmerka mi je žal....in te ti dripac keri bi naj spodujal vinogradništvo, na enem od takih sestankov reče, da Ljutomer pač nikoli ni bil vinsko mesto......ka bi ga tak na gobec vseka.....

misekovi nedelja, 19. december 2010 ob 10:15

Vsi se strinjamo da situacija ni rožnata, vendar pa nekako ni interesa niti energije za reševanje le te, če bi na mizah v gostilnah in restavracijah imeli reklamo za vino bi se verjetno tudi vina več prodalo , sedaj pa mamo v gostilnah po Lotmerki na mizah reklamo za coca colo.

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.

Morda vas zanima tudi


Več v Gospodarstvo