Tema, da bi jo lahko rezal!

Parki se ob večerih potopijo v nepredirno temo in postanejo kar malce srhljivi, občutek ob prehodu skozi njih pa tesnoben!

Benjamin Vučko, sreda, 23. oktober 2019 ob 17:21
Ena lučka še sveti...

Ena lučka še sveti...

Ko so pred leti v obeh ljutomerskih mestnih parkih (v Parku I. slovenskega tabora in v Maistrovem parku pri 'mali' železniški postaji) zasvetile lučke v tleh ter tako v temnih večerih in nočeh vsaj za silo osvetlile sprehajalne poti, si skoraj nihče ni mislil, da bo ta parkovna osvetlitev tako kratkega veka.

Nedolgo zatem so namreč lučke začele ena za drugo 'ugašati'; bodisi zaradi okvare ali zaradi vandalizma, po nepotrjenih govoricah pa naj bi jih dokončno 'ugasnila' odločba pristojnega inšpektorata, saj luči naj ne bi bile v skladu z določenimi predpisi in zakoni, ki veljajo za tovrstno infrastrukturo. Dokaj žalostna je denimo podoba Maistrovega parka ob večerih, ko ob spomeniku enemu največjih Slovencev, katerega avtorica je priznana kiparka Irena Brunec in katerega slavnostna otvoritev je bila 23. 6. 2010 v prisotnosti takratnega ljutomerskega župana Franca Jurše in takratne obrambne ministrice Ljubice Jelušič, v tleh brli le še ena sama luč, pa še ta bolj medlo. Odveč je poudarjati, da pot, ki poteka skozi omenjeni park, povezuje del mesta s športno dvorano ŠIC, kamor so ob popoldnevih in večerih na posamezne dejavnosti in treninge napoti precejšnje število mladostnikov in otrok, pa tudi odraslih. Ko se začnejo dnevi krajšati je to še posebej problematično, saj je takrat prehod skozi park zaradi trde teme otežkočen in kdaj pa kdaj (posebej za otroke) tudi nevaren; kakor zaradi nevarnosti poškodb, tako tudi zaradi občasnega zbiranja kakšnih potencialno nevarnih ali sumljivih oseb. Tako je veliko staršev primoranih zaradi tega sesti v avto in se zaradi varnosti odpeljati po njih ali pa jih na poti skozi park pospremiti. Enako bi lahko rekli tudi za Park I. slovenskega tabora, pa čeprav tam omenjena problematika ob večerih vseeno morda ni tako pereča. Dejstvo je, da je Ljutomer bil pred desetletji veliko bolj varno mesto kot dandanes in isto bi lahko trdili tudi za vsa druga mesta. Kot osvetlitev v obeh parkih pa postaja tudi veliko bolj klavrna podoba nekaterih ulic, saj je ob večerih zaznati kar precejšnje število 'ugaslih' uličnih luči, kar je prav tako lahko problematično najbolj z vidika varnosti, tako prometne kot tudi splošne. Del odgovornosti za takšno stanje verjetno leži tudi na strani samih prebivalcev mesta, ki se morda ne angažirajo dovolj pri obveščanju pristojnih za popravilo luči oz. menjavo žarnic.

Ali je sama osvetlitev dobrodošla in zdravju škodljiva ali ne, je sicer bolj stvar za debato strokovnjakov za področje zdravja, medicine in dobrega počutja. Vsekakor pa je v današnjih časih to vse bolj nuja kot pa luksuz in glede na čedalje strožje predpise na tem področju bi lahko trdili, da nočna razsvetljava vseeno še zdaleč ni več tako moteča kot pred leti, a je vse bolj pomembna in potrebna predvsem z vidika varnosti prebivalstva. Vse več je namreč pouličnega kriminala, vandalizma, vlomov, ropov in ostalih kaznivih dejanj in prekrškov; ne samo v Ljutomeru, ampak tudi v drugih mestih in naseljih po Sloveniji, kot tudi v Evropi in po svetu. Medtem ko je razsvetljeno že skorajda vsako parkirišče in trgovina, da o okolici cerkva niti ne govorimo, bi bilo dobrodošlo, da so v temnih nočeh malce bolj osvetljene in vidne tudi nekatere poti in objekti, ki bi zaradi splošne varnosti (še posebej pa zaradi varnosti otrok in mladostnikov) morale biti!

Ta problematika je bila malce bolj izpostavljena pred lokalnimi volitvami, s strani avtorja tega članka in še nekaterih, ki jim za izgled našega mesta in za varnost ljudi ter premoženja morda ni čisto vseeno, izražena je bila pripravljenost tistih, katerim so bila vprašanja o tem namenjena (kandidati za župane, kandidati za svetnike ter kandidati za svete krajevnih skupnosti), da v nekem doglednem času posredujejo ustrezne odgovore, a je po volitvah spet bilo vse po starem. Odgovorov od nikjer, volje za ukvarjanje s tem pa zgleda tudi ni. Upamo lahko samo, da zaradi takšnega stanja ne bo slej ko prej prišlo do kakšnih neljubih dogodkov in posledic. Odveč so namreč vse visokodoneče besede o tem v kakšnem lepem okolju živimo ter kako lepi so naši parki (!) in ulice, če pa se ob večerih potopijo v nepredirno temo in postanejo kar malce srhljivi, občutek ob prehodu skozi njih pa tesnoben!



Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.

Morda vas zanima tudi


Več v Kolumne in komentarji

Nekaj me razžira notri. Ne morem spati. Bolečina. Ponižanje. Že spet.

Bolečina. Smrt…

nedelja, 3. november 2019 ob 08:281