Pri ženskah najpogostejši rak dojk, pri moških pljučni rak

Danes, 4. februarja, je svetovni dan boja proti raku, ki je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije najpogostejši vzrok smrti na svetu, letno pa za rakom po celem svetu zboli več kot 12 milijonov ljudi, 7,6 milijona jih zaradi raka tudi umre. Po mnenju zdravnikov lahko preprečimo kar 40 odstotkov vseh rakov, zato je Mednarodna zveza za boj proti raku letošnji svetovni dan poimenovala pod geslom Raka lahko preprečimo.

V Sloveniji po podatkih Onkološkega inštituta Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana letno za rakom zboli okrog 12.000 ljudi, umre pa jih približno 6.000. Pri nas je pri ženskah najpogostejši rak dojk, pri moških pa pljučni rak, v naslednjih letih pa naj bi ga na prvem mestu zamenjal rak prostate. V ta namen je tudi Združenje urologov Slovenije (ZUS) pripravilo vseslovensko akcijo ozaveščanja o skrbi za zdravje prostate na kateri ljudi ozaveščajo o izboljšanju kakovosti življenja in prebivalce opozarjajo z modelom petmetrske prostate.

V soboto, 29. januarja, je nakupovalce murskosoboškega trgovskega centra Maximus ozaveščala ogromna prostata. Akcijo s petmetrskim modelom prostate, ki bo do maja 2011 obiskal vsa večja slovenska mesta, je pripravilo Združenje urologov Slovenije (ZUS), njen namen pa je povečati stopnjo ozaveščenosti o zdravju in boleznih prostate. Po podatkih ZUS-a je pri nas stopnja ozaveščenosti o skrbi za zdravje prostate nizka, stopnja obolevanja pa relativno visoka. ZUS opozarja predvsem na pomembnost preventive, zato na preventiven pregled pri osebnem zdravniku poziva moške vseh starosti. O zdravju prostate je obiskovalcem murskosoboškega nakupovalnega centra Maximus svetoval tudi Boštjan Šutar, dr.med., spec. urolog.

Težave s prostato so še vedno nekaj, o čemer se moški težje ali neradi pogovarjajo. Zdi se, da to ostaja neke vrste tabu. Dejstvo je, da se po petdesetem letu pri več kot polovici moških pojavijo težave s povečano prostato in po nekaterih ocenah le 20 % moških, ki ima težave, o njih tudi spregovori. Približno polovica teh se kasneje tudi zdravi. Zdravstveno stanje prostate v mlajših letih ima namreč določen vpliv na razvoj bolezni prostate v starejših letih, kot sta benigna hiperplazija prostate in rak prostate, ki sta v Sloveniji v porastu. Ker je pri nas stopnja ozaveščenosti o skrbi za zdravje prostate nizka, stopnja obolevanja pa relativno visoka, je zelo pomembno, da o tej temi javno govorimo in tako moške nagovarjamo in osveščamo o prostati in težavah, povezanih z njo. Simptomi, ki spremljajo te težave (pogosto mokrenje, težavno mokrenje, počasno in nepopolno praznjenje mehurja, slab in prekinjen curek urina, težave s potenco, pogosta vnetja sečil), namreč zahtevajo pregled pri osebnem zdravniku ali urologu v celotnem življenjskem obdobju zrelega moškega.

Težave z zdravjem prostate se povečujejo s starostjo, vendar pa leta še vedno ne izključujejo možnosti pojava težav. Zdravniki svetujejo obisk ambulante takoj, ko posameznik zazna težave z uriniranjem. Predčasno odkrivanje bolezni prostate je namreč izredno pomembno. Zgodnje odkrivanje in ukrepanje je tisto, kar danes lahko moškim bistveno izboljša kakovost življenja, kasneje pa celo prepreči napredovanje bolezni. Le resni in pravočasni pregledi pri zdravniku lahko izključijo bolezen ali jo odkrijejo v fazi, ko je še ozdravljiva.

Obisk zdravnika je tudi brez pojava težav priporočljiv pri 50. letu starosti. Pri odkrivanju bolezenskega stanja si lahko pomagate tudi sami z diagnostičnim vprašalnikom, t. i.  Mednarodnim vprašalnikom o simptomih prostate. Vprašalnik je priporočena preiskava pri obravnavi bolnika s težavami zaradi povečane prostate, s pomočjo katere se zdravnik odloči, kdaj in kako bo začel zdravljenje. Vprašalnik zajema osem vprašanj, bolnika pa glede na stanje razporedi v enega izmed razredov tveganja obolenj prostate. Vprašalnik dobite pri zdravniku urologu, o problemih s prostato pa se lahko posvetujete tudi s svojim osebnim zdravnikom.