Ko v gozdu zadiši po česnu

Najbolj primerni za nabiranje so do 5cm visoki mladi listi čemaža, ki vsebujejo največ vitaminov (C in A), eteričnih olj ter drugih mineralov in flavonoidov, ki delujejo zelo pozitivno na človeški organizem

Prlekija-on.net, sobota, 21. marec 2020 ob 19:05
Čemaž v gozdu

Čemaž v gozdu

V teh dneh nam ob morebitnem sprehodu po gozdu marsikje udari v nos značilen vonj po česnu. To pomeni, da smo naleteli na rastišče čemaža, imenovanega tudi divji, medvedji in gozdni česen, štrkavec in kačji lek.

Gre za rastlino trajnico, ki je bližnja sorodnica čebule, pora in česna in spada v družino lukovk. Čemaž raste po vsej Evropi, najti ga je mogoče v mešanih, svetlih in vlažnih gozdovih do nadmorske višine 1900m. Najraje raste na vlažnih humusnih tleh. Za uporabo je primerna cela rastlina: listi, popki, cvetovi in tudi čebulice. Najbolj primerni za nabiranje so do 5cm visoki mladi listi, ki vsebujejo največ vitaminov (C in A), eteričnih olj ter drugih mineralov in flavonoidov, ki delujejo zelo pozitivno na človeški organizem. Čemaž so nekoč uporabljali v različne zdravilne namene, najbolj pa je poznan po svojih pozitivnih vplivih na samo odpornost organizma, poleg tega pa čisti prebavo in dihalne poti, deluje pozitivno na krvni obtok, znižuje holesterol, je diuretik in antipiruetik. Poleg tega so ga v preteklosti uporabljali tudi kot zdravilo zoper telesne zajedalce. Čemaž v prehrani uporabljamo svežega, recimo kot dodatek k solatam ali za dodatek k različnim namazom, lahko pa ga uporabimo tudi v juhah ali zamrznemo.

Nikar ga ne zamenjajte s strupenim in smrtno nevarnim jesenskim podleskom

Pri nabiranju čemaža pa moramo vseeno biti zelo pozorni na to, da ga ne zamenjamo s katero drugo, čemažu podobno strupeno rastlino, katerih je kar nekaj. Posebej velja izpostaviti možnost zamenjave s strupenim in smrtno nevarnim jesenskim podleskom, pa tudi z belo čmeriko in šmarnico. Razlike med omenjenimi rastlinami so opisane tako na spletu kot tudi v ustrezni literaturi, velja pa omeniti morda razliko med čemažem in rastlino, s katero ga ljudje najpogosteje zamenjajo in ki je tudi najbolj strupena izmed naštetih, hkrati pa čemažu tudi najbolj podobna, jesenskim podleskom. Razlika med njima je ta, da ima čemaž na stebelcu le en list, medtem ko jih ima jesenski podlesek več, so večji in tudi bolj voščeni ter rebrasti, bistvena razlika pa je tudi ta, da ima čemaž (posebej mlad) izrazit in močan vonj po česnu. Ravno zato naj se nabiranja čemaža lotevajo samo tisti, ki rastlino dobro poznajo!

Letos je čemaž prav tako prekril precej gozdnih in obgodznih površin prav v teh dneh. Pazljivo pri nabiranju in dober tek!



Več v Narava