Janez Janša: Delo je vir blaginje in preizkušnja naših sposobnosti

Predsednik vlade Janez Janša, je ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela, in prazniku sv. Jožefa delavca, podal izjavo, kjer je nagovoril vse prebivalke in prebivalce RS

Prlekija-on.net, petek, 1. maj 2020 ob 19:50
1. maj

1. maj

Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša, je ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela, in prazniku sv. Jožefa delavca, podal izjavo, kjer je nagovoril vse prebivalke in prebivalce RS.

Spodaj objavljamo celotno izjavo.

Janez Janša
Janez Janša

Medtem, ko so se delavci pred 134 leti v Chicagu in drugod borili za temeljne delavske pravice, med njimi predvsem 8-urni delavnik, so vprašanja in izzivi današnjega, s korono povezanega časa za sodobno delavstvo precej drugačni.

Epidemija koronavirusa je spremenila naše vsakdanje življenje. Še včeraj nepredstavljivo je danes naš vsakdan. Spremembe se ne odražajo samo v našem družbenem življenju, mnogo hujše, predvsem pa dolgoročnejše so posledice epidemije v gospodarstvu in na trgu dela.

Koronavirus je v veliki meri ustavil svet. Zelo upočasnila se je skoraj vsa svetovna gospodarska aktivnost. Razmere na trgu dela se zaostrujejo in v tem trenutku ni države na svetu, ki ne bi iskala odgovorov na vprašanja, kako naprej.

Prva prioriteta Vlade Republike Slovenije je bila omejiti napredovanje epidemije in ohranitev zdravstvenega sistema, da se bo v vsakem trenutku sposoben učinkovito spopasti z epidemijo. Te ukrepe smo sprejemali takoj in brez odlašanja. Hvaležni smo, da podatki pristojnih institucij kažejo, da se je število aktivno okuženih ter obolelih s koronavirusom v Sloveniji zmanjšalo do stopnje, ki ob veliki previdnosti omogoča postopno odpravo omejitev za predvidljivo prihodnost.

Zato so naši napori sedaj prvenstveno usmerjeni v obvladovanje posledic, ki jih ima koronavirus na gospodarstvo in življenje nasploh. Vlada Republike Slovenije se zaveda težav, v katerih so se znašla podjetja in zaposleni. Skrbi nas drastičen upad proizvodnje, izgubljanje trgov, veliko znižanje bruto domačega proizvoda in naraščanje števila izgubljenih delovnih mest.

Naše sporočilo vsem, ki z lastnim delom in gospodarjenjem služite kruh zase in svoje bližnje, je: "Delamo vse, da bodo posledice krize zaradi koronavirusa čim manjše. V teh težkih razmerah, ki niso primerljive z ničemer doslej, zagotavljamo pogoje, da bodo vsa tista podjetja, ki imajo trg, lahko naprej proizvajala ter ohranjala in ustvarjala delovna mesta. Pomagamo zaposlenim v podjetjih, katerih obstoj je pod vprašajem in vsem, ki so zaradi epidemije ostali brez dela.«

Protikorona ukrepi, ki smo jih sprejeli v dveh paketih, so skupaj vredni 6 milijard evrov! To je daleč največja državna pomoč prebivalstvu, delavcem in podjetjem, ki je bila sprejeta v zgodovini te države. Šest milijard evrov je namenjenih ohranjanju delovnih mest in ohranjanju vitalnih zmožnosti družbe nasploh. Nismo pozabili na družine z več otroki, starejše in druge najbolj ranljive skupine. Olajšali smo pogoje za pridobitev državne pomoči, razširili krog upravičencev do plačila prispevkov za socialno varnost in krog upravičencev za solidarnostni dodatek. Pomoč bodo dobili tako uživalci poklicnih pokojnin, kmetje, izredni študentje, družinski pomočniki, invalidi, vojni veterani, vojni invalidi in tudi brezposelni, ki so zaposlitev izgubili po razglasitvi epidemije koronavirus, saj le-ti brez tega ukrepa ne bi bili upravičeni do pridobitve nadomestila za brezposelnost. Zvišujemo povprečnine za občine, saj se zavedamo, da veliko breme te krize nosijo prav one.

Razmere v svetu so po razglasitvi pandemije koronavirusa zelo resne, predvsem pa nepredvidljive. Jasno je, da brez korenitih sprememb v našem razmišljanju in odzivanju na izzive tega časa ne bo šlo. V boju s posledicami epidemije bodo zato najuspešnejše tiste države, ki bodo znale razmišljati izven doslej znanih načinov in okvirov. V tem smislu nas čaka prevetritev in posodobitev naših davčnih in socialnih sistemov, vključno s preučitvijo koncepta univerzalnega temeljnega dohodka.

Čeprav so razmere danes povsem neprimerljive s tistimi pred sto in več leti, ko so se delavci borili za temeljne pravice, ki jih danes jemljemo kot samoumevne, nas izkušnje zadnjega meseca učijo, da nič ni samo po sebi umevno in da svet potem, ko bomo premagali koronavirus, ne bo več svet, ki smo ga poznali včeraj. Vendar pa so kljub temu, da je sprememba edina stalnica v sodobnem svetu, stvari, ki so bile in bodo v temelju ostale enake, dokler bo stal svet in človeštvo z njim.

To so brez dvoma vrednote svobode, pravičnosti in solidarnosti. Brez pravičnosti ni trajnega miru in ne pristne solidarnosti. Brez pravičnosti ni osnovnega reda, ki je temelj svobode posameznika. Samo prostor, v katerem domuje pravičnost, svobodni ljudje prepoznavamo kot svoj dom. Samo prostor vladavine prava, samo hiša, v kateri vlada pravičnost, omogoča pristno solidarnost, ki je mehko vezivo vsake normalne človeške skupnosti.

Vse, kar se že in se bo v prihodnjih mesecih dogajalo po svetu, v Evropi in Sloveniji, bo preizkušnja naše zrelosti, da skupaj, pravično in solidarno delimo breme posledic epidemije ter iščemo razumne in učinkovite odgovore na poti nazaj v normalno življenje.

V tej krizi Slovenci svojo pregovorno podjetnost, gibčnost in sposobnost prilagajanja ter krute nauke nedavnih zgodovinskih preizkušenj lahko prepoznavamo tudi kot veliko prednost. Omogoča nam lahko hitro odzivanje na dnevno spreminjajoče se razmere. Zaradi sprejemanja pravih ukrepov je Slovenija v tem trenutku med najuspešnejšimi državami pri obvladovanju virusa. Ni razlogov, razen pomanjkanja samozavesti in prevelikega dvoma v lastne sposobnosti, da ne bi bili uspešni tudi povsod drugod.

Vsem, posebej tistim, ki živite od lastnega tekočega ali minulega dela in gospodarjenja, iskrene čestitke ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela in prazniku sv. Jožefa delavca.