Vodja Poslanske skupine DeSUS, Franc Jurša, je na 19. redni seji Državnega zbora na ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zdravka Počivalška, naslovil poslansko vprašanje v zvezi z zapiranjem in skrajševanjem poslovnega časa poštnih poslovalnic. Vprašanje se je navezovalo predvsem na poslovalnico pošte v Križevcih pri Ljutomeru, katero je poslanec postavil na zahtevo občanov občine Križevci.

Spodaj objavljamo magnetogram poslanskega vprašanja in odgovora.

---

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE:
Hvala lepa. O vašem predlogu bo državni zbor odločal jutri v okviru glasovanj. Sedaj pa bo gospod Franc Jurša postavil vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo gospodu Zdravku Počivalšku. Izvolite.

FRANC JURŠA (PS DeSUS):
Najprej vse prav lepo pozdravljam. Spoštovani gospod minister. Zaradi zahtev o čedalje večjih izjemnih dobičkih se zadnja leta pospešeno zapirajo v vseh manjših krajih na podeželju finančni uradi, poštne poslovalnice, krajevni uradi, inšpekcijske službe, šole, policijske postaje, banke, trgovine. Če le te ne zapirajo svoja vrata, popolnoma, se vodilni odločajo za drastično omejen poslovni čas. V Poslanski skupini, kateri pripadam, tako že kar nekaj let, ne glede na to, kdo vodi Vlado oziroma pristojna ministrstva, naslavljamo pobude in poslanska vprašanja, da do takšnih zapiranj ne bi prihajalo. Tendenca vodilnih Pošte Slovenije je preoblikovanje poštnih poslovalnic bodisi v pogodbene pošte, premične pošte, pismonoške pošte, bodisi omejujejo dostop do njihovih storitev z določanjem omejenega poslovnega časa. Tokrat na vas naslavljam vprašanje glede nesorazmernega skrajšanja odpiralnega oziroma poslovnega časa poslovalnice pošte v Križevcih pri Ljutomeru. S prvim julijem letos se je Pošta Slovenije odločila za skrajšanje poslovnega časa, in to deveto in enajsto uro, ob sredah pa med šestnajsto in osemnajsto uro.

Gospod minister, ne potrebujem vaše obrazložitve, da je Pošta Slovenije gospodarska javna služba zasebnega prava, da deluje po pogojih tržne konkurence, da Republika Slovenija oziroma Vlada nima neposrednega vpliva na njene poslovne odločitve. Dejstvo je, da pošta opravlja del nalog gospodarske javne službe, to je univerzalne poštne storitve. Po Zakonu o poštnih storitvah je država dolžna zagotoviti vsem uporabnikom poštnih storitev pod enakimi pogoji trajno, redno in nemoteno izvajanje univerzalne poštne storitve.

Zato me zanima konkreten odgovor, gospod minister. Ali mislite, da je prej omenjena zapora oziroma zapiranje in preoblikovanje / znak za konec razprave/ poslovalnic, še posebej z vidika starejše osebe iz podeželja, še vedno zadostno zakonskemu določilu izvajanja teh storitev vsem pod enakimi pogoji, trajno, redno in nemoteno. Kaj nameravate kot pristojni minister storiti, da bodo vsem državljanom te storitve dostopne na predpisan, zakonit način? Ob tem moram pripomniti / znak za konec razprave/, da starejši niso vajeni, niti od njih ne moremo pričakovati, še manj terjati, da se priučijo elektronskih komunikacij in sodobni tehnologiji.

Hvala za odgovor.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE:
Hvala lepa. Gospod minister, izvolite.

ZDRAVKO POČIVALŠEK:
Spoštovani gospod poslanec Franc Jurša, predsedujoča, spoštovani Državni zbor, hvala za vprašanje.

Pošta Slovenije vse svoje prihodke ustvarja na trgu. V večinskem delu posluje v pogojih tržne konkurence, opravlja pa tudi del nalog gospodarske javne službe, in sicer univerzalno poštno storitev na podlagi odločbe od leta 2018 do leta 2023. Poudarjam, da Pošta Slovenije kot izvajalec univerzalne poštne storitve ni del javnega sektorja, ampak je gospodarska družba zasebnega prava. Kljub temu da je v državni lasti, je organizirana in deluje kot gospodarska družba v skladu z zakonom o gospodarskih družbah. Posebej poudarjam, da Republika Slovenija kot tudi Vlada Republike Slovenije nimata neposrednega vpliva na poslovne odločitve Pošte Slovenije, ampak njeno poslovodstvo družbo vodi samostojno. Za Pošto Slovenije torej veljajo tržne zakonitosti, ob tem pa v celoti izpolnjuje in upošteva zakonsko določene zahteve glede zagotavljanja obsega in kakovosti univerzalne poštne storitve, ki so predmet prej omenjene odločbe. In to je temelj, na osnovi katerega pa lahko in moramo mi s strani države imeti nadzor nad Pošto Slovenije.

Razmere na trgu poštnih storitev so se v zadnjih letih, to je dejstvo, bistveno spremenile. Raziskave Agencije za komunikacijska omrežja storitve AKOS za leto 2018 kažejo, da 57 % anketirancev obišče poštno poslovalnico manj kot enkrat mesečno ali zgolj enkrat mesečno, nadaljnjih 27 % pa 2- do 3-krat mesečno. Obseg univerzalne poštne storitve se v zadnjih desetletjih prepolovil. In gre za splošen trend, ki v vseh državah Evropske unije narekuje prilagoditev omrežja spremenjenim potrebam uporabnikov. Potrebno je kritično presoditi dejanske potrebe prebivalstva po poštnih storitvah, optimizacija poštnega omrežja vključuje preoblikovanje kontaktnih točk v racionalnejše oblike, pogodbene pošte, premične pošte, kakor tudi zapiranje tistih kontaktnih točk, ki v skladu s splošnim aktom niso obvezne. Prebivalcem na vseh področjih se še vedno zagotavlja univerzalna poštna storitev. Še enkrat, povsod na področju cele Slovenije moramo zagotoviti s pošto univerzalno poštno storitev. Zdaj na način in v obsegu, da je prvič v vsaki občini na ozemlju Republike Slovenije najmanj ena kontaktna točka, ki je organizirana kot pošta ali pogodbena pošta. Drugič, za 95 % prebivalcev Republike Slovenije zračna razdalja do najbližje pošte ali pogodbene pošte ne sme preseči 4,5 kilometre. Nenazadnje je potrebno omeniti tudi modernizacije in posodabljanje poštnega omrežja s vključevanjem paketomatov, samopostrežnih enot in omogočanje oddajanj prevzema pošiljk na bencinskih servisih. Država pa preko Akosa pozorno spremlja prilagajanje omrežja Pošte Slovenije, potrebam uporabnikov ocenjuje, da pošta podaja predloge na način, da je zadoščeno veljavnim zakonskim standardov in kakovosti. Zdaj pri primeru, ki ste ga navedli vi, spoštovani poslanec, pa naj povem, da je ta pošta organizirana kot kontaktna točka in je njen obratovalni čas pošt urejen s 7. členom splošnega akta, ki določa delovnik. Najmanj pet delovnih dni v tednu, vsaj dve zaporedni uri vsak delovni dan in od tega vsaj enkrat na teden v popoldanskem času po 16. uri. Torej je dejstvo, da je bila sprememba izvedena skladno s predpisi, dodatno pa Pošta Slovenije skupaj s predstavniki občine sedaj skuša najti primernega partnerja za pogodbeno pošto. Se pravi, da ne bi bila samo kontaktna točka in namen takšne optimizacije je združitev dejavnosti pošte z osnovno dejavnostjo pogodbenega partnerja, kar je med drugim tudi prijaznejše do uporabnikov, saj pogodbeni partnerji odvisno od matične dejavnosti zagotavljajo daljše delovno, daljše delovne čase. V vsakem primeru /znak za konec razprave/ se zavedamo tega problema. To se ne dogaja samo pošti, ki ste jo navedli vi in znotraj tega verjamem, da bo Pošta Slovenije z več občutka delala na tem, da bo prej našla partnerje zato, da se pošta organizira kot pogodbena pošta, da ne deluje samo kot kontaktna točka.

Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE:
Hvala lepa gospod minister. Gospod Jurša, želite dopolnitev vprašanja? Izvolite.

FRANC JURŠA (PS DeSUS):
Hvala. Ja, pričakoval sem, gospod minister takšen odgovor, kot ste mi ga dali. Kljub temu, da sem navedel, da tega ne želim. Pa bom zdaj postavil eno čisto osebno vprašanje. Ali ste vi zagovornik centralizacije Republike Slovenije? To mi boste odgovorili takrat, ko boste dobili besedo. Jaz v tem primeru seveda, pa v marsikaterem drugem primeru s temi zadevami ne morem strinjati. Omenil sem inšpekcijske službe, šole sem omenil, policijske postaje, banke, trgovine. Vse to mi peljemo iz malih, lokalnih sredin v regijske sredine oziroma v državno sredino. Počasi bomo imeli vse službe inštalirane v glavnem mestu naše republike. To je siromašenje lokalnega okolja in tega si dejansko mi ne bi smeli dovoliti. Res je, da tu ste vi eden od tistih, ki imate neko odgovornost, ker ste pač minister za gospodarstvo in v ta resor na nek način spadajo tudi pošte. Za to kadrovsko slabitev, s tem se jaz v nobenem primeru seveda ne strinjam in prav bi bilo, da o tem bolj temeljito v naši državi razmislimo. /znak za konec razprave/

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE:
Končali? Ja, hvala lepa. Gospod minister, izvolite.

ZDRAVKO POČIVALŠEK:
Ja, spoštovani gospod poslanec, najprej, da odgovorim. Jaz sem zagovornik decentralizirane Slovenije in se zavedam, da ti procesi, če gledamo čisto ekonomske plati vseh dejavnosti, ki ste jih navedli, vodijo k centralizaciji Slovenije. Na področju pošte moram povedati, da smo, kar ste mi prej pač povedali, da sem odgovoril ravno to, kar niste želeli, imeli na mizi dosti bolj ambiciozen načrt pošte po racionalizaciji, bom temu diplomatsko rekel, njihove poštne mreže, pa smo dosegli, da so se prekinila oziroma prenehala zapiranja poštnih uradov po Sloveniji, da smo prišli do tega, da morajo striktno iskati rešitve po pogodbenih partnerjih in tukaj vidim en konec izhoda pri tem. Seveda je treba vzeti na znanje tudi to, da je pošta drugačna kot je bila nekoč. Več storitev njenih smo uporabljali, zdaj imate pa situacijo tako, da se poštene zadeve odvijajo na bencinskih pupah, na poštah pa se prodaja marsikaj drugega. To so stvari, ki jih moramo vzeti v ozir, ampak v vsakem primeru lahko rečem, da bom jaz kot minister, mi kot ministrstvo v odnosu do Pošte Slovenije vztrajali na tem, da se še enkrat striktno zagotavlja univerzalna poštna storitev, seveda ni vseeno če je to kontaktna točka in je problem rešen na način kot ste ga povedali enkrat na dan po dve uri, pa enkrat na teden potem še popoldan. In pričakujem, da bodo na pošti Slovenije, upravi pošte Slovenije naredili vse, da se čim več poštam, ker ocenjujejo, da imajo težave na področju ekonomike, preoblikuje v pogodbene pošte z nekimi izbranimi partnerji, ki bodo omogočali, da bo odpiralni čas teh pošt takšen, da bodo uporabne. Da vas potolažim tudi jaz imam strahovite težave, da dvignem kakršnokoli uradno pošto in to uskladim z mojim delovnim časom, še posebej zdaj v teh burnih časih, ko imam te pošte dosti, dosti več.

Hvala.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE:
Hvala lepa. Gospod Jurša, imate postopkovni predlog. Izvolite.

FRANC JURŠA (PS Desus):
To vprašanje sem, gospod minister, postavil na zahtevo občanov občine Križevci. Ne bom predlagal splošne razprave zaradi tega, ker ne bo nobene koristi, ker tam ni sklepov, ne zaključkov. Podpredsednica, vem pa kaj sledi temu, ampak jaz bom to z razumom sprejel.

PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE:
Hvala lepa. Temu sledi opozorilo, da to ni bil postopkovni predlog, ampak se tega zavedate, tako da ne bomo zgubljali tukaj časa.