V avli Hotela Bioterme Mala Nedelja sta gostom hotela in ostalim obiskovalcem, na ogled dve razstavi v spomin na dogodke pred in med osamosvojitveno vojno za Slovenijo.

Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje je postavilo gostujočo razstava Muzeja slovenske policije in vojske Manevrska struktura narodne zaščite, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ljutomer pa razstavo Osamosvojitvena vojna 91 v Ljutomeru in okolici.

Ob otvoritvi v sredo, 5. avgusta, je navzoče, med katerimi so bili predsednik PVD Sever za Pomurje Drago Ribaš, predsednik OZVVS Ljutomer Alojz Filipič, predesdnik OZSČ Ljutomer Anton Kosi in predsednik ZB za vrednote NOB Jani Prajner, pozdravila predstavnica Bioterm Jožica Polajnko in izrazila zadovoljstvo, da bodo lahko svojim gostom z razstavo predstavili dogodke pred in med vojno 1991 v naših krajih.

O razmerah v Evropi in SFRJ ob koncu 80-tih let prejšnjega stoletja ter situacijo v Sloveniji, ki so pripeljale do razorožitve TO Slovenije, je spregovoril predsednik PVD Sever za Pomurje Drago Ribaš. Spregovoril je tudi o pritiskih JLA, stanju v TO Slovenije in milici, odzivih na razorožitev TO, obveščevalni dejavnosti, začetkih delovanja Manevrske strukture narodne zaščite ter sprejetju direktive za njeno delovanje, razvažanju orožja v skrivna skladišča po Sloveniji in prehodu MSNZ v teritorialno obrambo Slovenije.

Osnovne podatke o teritorialni obrambi v Ljutomeru od njenega nastanka do osamosvojitvene vojne, je predstavil predsdnik OZSČ Ljutomer Anton Kosi. Razvoj TO v ljutomeru je zaznamovalo več razvojnih obdobij. V prvem obdobju, od ustanovitve TO 20. novembra 1968 do leta 1974, je bila formirana pvra enota TO v Ljutomeru, imenovana Partizanska četa občine Ljutomer, opremljena z intendatsko in drugo opremo iz viškov JLA, pripadniki so bili oboroženi s puškami M-48.

Drugo obdobje zajema čas med leti 1975 do 1980, v katerm je bil z odlokom skupščine občine Ljutomer ustanovljen Občinski štab TO Ljutomer, ki je doloval po strokovnih navodilih pokrajinskega štaba TO za vzhodnoštajesrko pokrajino s sedežem v Mariboru, njegov komandant je postal Alojz Novak. V tem obdobju so se uveljavile tri oblike usposabljanja za SLO in DS. Šolajoče mladinke in mladinci (predvsem dijaki ljutomerske gimnazije), so se kot prostovoljci usposabljali skupaj s pripadniki TO, na »predvojaški« se je usposabljala izvenšolska mladina, s predavanji po KS so za SLO usposabljali vso prebivalstvo.

Pravi razcvet je TO Ljutomer doživljala v obdobju po letu 1980, do leta 1990, z delovanjem pokrajinskega štaba TO v Murski Soboti, kateremu so bile podrejene TO pomurskih občin. Z ustanovitvijo sklada za ljudsko obrambo je Občina Ljutomer iz proračuna namenila obsežna sredstva za opremo in oborožitev, kar ja omogočilo formiranje novih enot, tudi v delovnih organizacijah in krajevnih skupnosti, štab pa se je tudi kadrovsko okrepil.

Obdobje 1990 – 1991 , čas močnega pritiska zveznih oblasti in vojske, je zaznamoval poskus razorožitve TO Slovenije, ki pa ni v celoti uspel. Kljub nekaterin nasprotnim trditvam, OŠTO Ljutomer ni predal vsega orožja, saj je zadržal orožje protidiverzantskega voda in orožje zaposlenih v štabu, orožja in streliva tudi ni predal upravni organ za obrambo, ki ga je imel na hrambi za pripadnike enote za upravne zveze in orožja, namenjenega družbenopolitičnemu vodstvu Občine Ljutomer.

Z reorganizacijo TO maja 1991 je bil v Ljutomeru sedež Območnega štaba TO, katerega komandant je bil Ljubo Dražnik. ki je poveljeval TO na območju občin Ljutomer, Gornja Radgona in Ormož. Leta 1989 je TO v Ljutomeru štela 546 pripadnikov, začetek vojne 1991 pa je pričakala le z 244 pripadniki (toliko je bilo orožja v Ljutomeru). 27. junija so bili prvi spopadi med JLA in TO v Ormožu, na ljutomerskem območju pa 28. junija na Gibini in v Kačurah. V naslednjih dneh še v Presiki, Pristavi, Ljutomeru in še na več lokacijah. 3. julija v večernih urah je enota JLA s poveljnikom Popovom iz G. Radgone skozi Gibino zapustila Prlekijo.

Razstava v hotelu Bioterme bo na ogled do 19. avgusta 2020.