Pravljice pri Methansu

Filip Matko, sobota, 2. april 2011 ob 18:25
Avtorice knjige Elizabeta Ajtnik

Avtorice knjige Elizabeta Ajtnik

Franc Senekovič (1874 – 1935) iz Zgornje Ščavnice pri Sveti Ani, v osrčju Slovenskih goric,  je konec 19. ter v začetku 20. stoletja zapisoval v svoje zvezke pravljice, pripovedi, prilike in legende. Te sta v mladih letih prebirale ter ob selitvi v novo hišo ponovno odkrili v skrinji na podstrešju njegovi vnukinji Marija (roj. Senekovič) Ferk in Elizabeta (roj. Senekovič) Ajtnik.
Slednja, Elizabeta Ajtnik, danes živi v Mariboru, je o najdenem gradivu za strokovno mnenje povprašala dr. Marijo Stanonik ter ga predstavila še etnologinji Jelki Pšajd v murskosoboškem Pokrajinskem muzeju, kjer je tudi direktorica Metka Fujs pokazala pravo zanimanje za najdeno gradivo in odločili so se najdeno gradivo pripraviti za knjižno obliko, kajti gre za enkratno delo kulturne dediščine. Ob tem direktorica muzeja ni pozabila omeniti pomen posebnega varovanja nematerialne dediščine človeštva, kar je leta 2001 izpostavila mednarodna Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo UNESCO, prevzel pa ga je tudi Mednarodni muzejski svet ICOM, s čimer je postala skrb za nematerialno dediščino tudi obveznost muzejev.

Elizabeta Ajtnik (ob pomoči moža Ivana) je pričela zgodbe svojega deda prepisovati, Lidija Ličen se je lotila zgodb po slovnični plati ter jezikovne posodobitve, a pri vsem delu jim je po strokovni plati stala ob strani dr. Marija Stanonik, ki se je lotila znanstvene razsežnosti zapisanega, analize vseh zapisanih pravljic, njihovega izvora v izročilu ali literaturi.  In nastalo je delo, knjiga z naslovom »Janezkove pravljice – pravljice za odrasle«, ki je izšlo v 500 izvodih na 222 straneh letos pri Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti.

Prej imenovane Elizabeta Ajtnik, Jelka Pšajd, Lidija Ličen in dr. Marija Stanonik so o tem svojem izjemno zahtevnem in pomembnem delu pripovedovale 1. aprila zvečer številnemu poslušalstvu v prostorni Methansovi hiši v Zgornjem Dražen Vrhu. Omenile so tudi Natalijo Ulčnik s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, ki je temeljito obdelala jezikovne posebnosti v zapisih Franca Senekoviča.

Ob tem so naštudirano zgodbico »Ribič brez mreže« zaigrale članice lutkovne skupine Osnovne šole Sveta Ana pod vodstvom mentorice Ane Šnofl. V prostorni Methanskovi hiši pa so bile ob tem, bodo pa tudi v prihodnjih dneh, na ogled še risbe učenk in učencev osnovnih šol (Sveta Ana, Razkrižje, M.Sobota I, M.Sobota II in M.Sobota IV) na temo Janezkove pravljice.



Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.

Morda vas zanima tudi


Več v Kultura in izobraževanje

Martinov koncert DU Ljutomer

Martinov koncert Društva upokojencev Ljutomer

sreda, 13. november 2019 ob 18:55
Gostüvejnska štorija

Najbolj prleška komedija polni dvorane

ponedeljek, 11. november 2019 ob 13:35