V torek, 15. 9. 2020 je Zveza prijateljev mladine Slovenije in Mestna zveza prijateljev mladine Ljubljana ob jubileju 30. obletnice sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah in 30. obletnice programa Otroški parlamenti organizirala nacionalno konferenco o participaciji otrok z naslovom Državljani prihodnosti.

Participacija otrok ni izrecno izpostavljena v nobenem izmed strateških niti zakonodajnih dokumentov. Slovenija nima Nacionalne strategije o participaciji otrok niti ne veljavnega Programa za otroke, ki bi podrobneje opredelil to področje in aktivnosti države. Glavni namen Konference je povečati zavedanje odločevalcev, da imajo otroci pravico sodelovanja pri oblikovanju politik na področjih, ki jih zadevajo, dati otrokom možnost, da odločevalcem v živo povedo svoje mnenje ter zavezati odločevalce k sprejetju Nacionalne strategije o participaciji otrok, ki jo bodo nadalje tudi izvajali in upoštevali. (Vir: www.ZPMS.si)

Namen konference je bil med otroki povečati zavedanje o pravici do (aktivnega) sodelovanja v družbenem in političnem življenju; odločevalce zavezati k temu, da se pri odločitvah, ki zadevajo otroke in mlade, posvetujejo z njimi in ta stališča tudi upoštevajo ter vzpostaviti stalno sodelovanje med odločevalci in otroki v zadevah, ki vplivajo nanje. V širši javnosti se želi doseči večjo ozaveščenost o otrokovih pravicah nasploh, o otrokovi pravici do participacije in o tem, da so otroci in mladi lahko (kljub temu, da še nimajo volilne pravice) kompetentni sogovorniki in imajo lahko dobre rešitve za izzive. Ker gre za projekt ob dveh pomembnih jubilejih, bodo ob tej priložnosti pripravili in izdali tudi publikacijo.

Pravica otrok do participacije, ki je ena od prioritetnih otrokovih pravic na ravni EU, je v slovenskem prostoru prepoznana kot pomembna pravica, vendar zgolj na razpravni ravni, ki odločevalcev in ostalih pomembnih deležnikov ne zavezuje h konkretnim ukrepom in spremembam. Normativna ureditev ne omogoča, da bi participacija otrok zaživela tudi v praksi.

Dogodek je bil izpeljan v skladu s priporočili NIJZ.

Glavni akterji Konference so bili otroci od 13. do 17. leta, ki so imeli priložnost v razpravi z odločevalci predstaviti svoja mnenja.

Pomurje so zastopali trije predstavniki:
- Črtomir Kelenc iz Lendave ter
- Tija Gajser in Hana Zanjkovič iz Stročje vasi.

Mladi so takole povzeli dogajanje:

Tija Gajser, učenka 8. razreda OŠ Stročja vas
V torek, 15. 9. 2020 sva se s Hano Zanjkovič udeležili konference o participaciji otrok. Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZMPS) je članica mednarodne organizacije Eurochild, ki sodeluje v raziskavi Evropske komisije o participacij otrok.
Zbrali smo se v eni od učilnic v Centru za poslovno usposabljanje. Ob devetih smo se predstavili ter se spoznali z igro. Katja nam je podala navodila. Vsak se je glede na navodila postavil tja, kjer živi, povedal nekaj o sebi. Nato je vsak prejel list papirja z različnimi povedmi npr. Nadaljevali smo spoznavanje z igrico Bingo. V 15-minutnem odmoru smo se lahko še malo bolje spoznali, poklepetali in pridobili malo energije.
Sledila je razprava v obliki »Svetovne kavarne«, kjer smo delali po skupinah. Bile so 4 skupine, vsaka z drugačno temo. Po skupinah smo na plakate zapisali odgovore na podvprašanja o temi. Po odmoru smo se postavili v vlogo ravnatelja/-ice/ oz. župana/ županje. Vsak je moral zapisati vsaj eno stvar, ki bi spremenil na šoli/ v mestu/ državi, da bi spodbudil mlade k sodelovanju. Temu je sledil še zaključek, nato smo se poslovili.

Črtomir Kelenc, dijak 1. letnika Gimnazija Lendava
V torek, 15.9. sem se bil primoran rano zbuditi, saj sem se odpravljal v Ljubljano. Šel sem z namenom, da bi se udeležil posveta o participaciji otrok, ki ga je organiziralo društvo Zveza Prijateljev Mladine. V prestolnico sem odpotoval z dvema učenkama z osnovne šole Stročja vas. Zbiranje udeležencev je potekalo okoli devete ure. Po tem, ko smo bili vsi zbrani, smo pričeli z dejavnostmi. Prva na urniku je bilo spoznavanje. Zbrali smo se ljudje iz vseh koncev Slovenije, z različnimi ozadji, saj je bil cilj organizatorjev čim več raznih mnenj in pogledov na dano temo. Po uvodnem delu dneva je sledilo delo v 4 skupinah. Vsaka skupina je dobila določeno temo, ki se navezuje na participacijo otrok. Vsaka skupina je po pol ure menjala temo. S tem je vsaka skupina predelala 4 teme in tudi prišla do nekih sklepov. Po zasluženem odmoru je sledil pogovor o temi in končna evalvacija. Prišli smo do sklepa, da je glas otrok premalo slišan. Ocenili smo ga z oceno 3.7 od 10, vendar smo izpostavili dejstvo, da če želimo več sodelovanja med otroci in odraslimi (ljudmi s funkcijami), moramo vsi delati za to. Otroci moramo biti bolj enotni, zagnani in željni sprememb, odrasli pa se morajo zavedati dejstva, da so otroci tudi sposobni sodelovanja in podajanja raznih predlogov za spremembe v skupnosti, še posebej o stvareh, katerih ciljna skupina so mladi. Ugotovili smo tudi, da veliko otrok ni željnih sodelovanja in sprememb, saj se ne zavedajo prednosti aktivnega sodelovanja v skupnosti. Prišli smo do sklepa, da bi, da če bi se mladim predstavile prednosti sodelovanja in korist za skupnost preko socialnih platform kot so facebook ipd., prišlo do tega, da bi več mladih pričelo sodelovati, saj bi spoznali pozitivne učinke sodelovanja. Po tem, ko smo se med seboj poslovili, smo se odpravili domov. Dan je bil poln novih, pozitivnih izkušenj. Spoznal sem tudi veliko novih ljudi in navezal nekaj novih prijateljstev.

Torej velja poziv mladim: sodelujte, predlagajte in delujte. Le tako bo vaš glas slišan in tudi upoštevan.

Povzela: Mateja Leskovar Polanič, regijska koordinatorica Otroškega parlamenta za Pomurje