Nekateri še čakajo na lepše vreme za trgatev, marsikje pa že poteka delo v vinskih kleteh. Vsem, ki se ukvarjate s pridelavo mošta in kuhanjem sokov, v policiji svetujejo, da pri teh sicer prijetnih opravilih ne pozabite na varnost. Pri zadrževanju v neprezračenih prostorih, kot so vinske kleti, bodite še posebej previdni. Možne so namreč povišane, zdravju škodljive koncentracije plinov.

Pri vrenju mošta nastaja ogljikov dioksid

Pri vrenju mošta nastaja večja količina ogljikovega dioksida (CO2), ki zmanjša koncentracijo kisika v zraku, zato je lahko zadrževanje v neprezračenih vinskih kleteh takrat smrtno nevarno!

Povišano koncentracijo ogljikovega dioksida lahko preverimo s preprostim testom. V prostor namestimo gorečo svečo. Če ta hitro ugasne, takoj zapustimo prostor in ga dobro prezračimo (najmanj 10 minut, odvisno od velikosti prostora), tako da naredimo prepih.

Ob normalnih pogojih je ogljikov dioksid (CO2) plin brez barve in brez vonja. Je rahlo kislega okusa, ki nastane zaradi raztapljanja ogljikovega dioksida v sluznici. Pri vdihavanju plina ne čutimo, zato nas lahko prehiti nezavest, preden spoznamo nevarnost. Je gostejši od zraka, zato se zadržuje ob tleh. Nastaja pri popolnem izgorevanju ob zadostnem dotoku kisika, pri celičnem dihanju in alkoholnem vrenju.

Pri nepravilnem ravnanju z grelnimi telesi nastaja ogljikov monoksid

Ogljikov monoksid (CO) nastaja ob nezadostni količini kisika pri rabi plinskih gorilnikov in drugih toplotnih teles, v pečeh na trda, tekoča in plinasta goriva, ki jih uporabljamo za kuhanje in ogrevanje prostorov. Do zastrupitve najpogosteje pride zaradi nepravilnega ravnanja z grelnimi telesi ali njihovega neustreznega vzdrževanja. Za preprečevanje nesreč s plinskimi gorilniki in drugimi grelnimi telesi je zato pomembno njihovo dobro in redno vzdrževanje ter ustrezno zračenje prostorov (večkrat na dan naredite prepih).

Ogljikov monoksid oz. ogljikov oksid je izjemno strupen plin, ki je še posebej nevaren zato, ker ga človek s svojimi čutili ne zazna niti pri zelo visokih koncentracijah. Je brez vonja, barve in okusa. Že zelo majhna količina ogljikovega oksida v zraku (0,4 vol %) je lahko smrtno nevarna. V blažjih oblikah zastrupitve se oseba le slabše počuti, ima glavobol, toži zaradi utrujenosti in nemoči. V hujših primerih pa se pojavljajo bruhanje, motnje vida, slabša koncentracija, težave s spominom, motnje zavesti (do kome) in srčnega ritma ter težave z dihanjem.

Ob morebitni zastrupitvi je treba osebi čim prej pomagati iz prostora

Če pride do zastrupitve s CO ali CO2, je treba osebi, ki je bila zastrupljena, čim prej pomagati iz kontaminiranega prostora. Pri tem je treba poskrbeti za lastno varnost, tako da takoj odpremo vsa vrata in okna, naredimo prepih in s tem omogočimo dostop kisika v prostor, pri tem pa naredimo čim manj vdihov v kontaminiranem prostoru. Takoj je treba tudi poklicati zdravniško pomoč, ki bo zastrupljeni osebi nudila ustrezno oskrbo.