Vlada Republike Slovenije je na sobotni seji sprejela osnutek zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 oziroma t.im. PKP6.

V torek bo vlada osnutek zakona predstavila na Ekonomsko socialnem svetu, nato pa ga bo sprejela na dopisni seji. Predvidoma v sredo bo predlog zakona posredovan v obravnavo v Državni zbor in predstavljen širši javnosti.

Priprava #PKP6 terja skrbno tehtanje posledic #2valCovid19, oceno delovanja dosedanjih ukrepov in finančnih možnosti. Osnovna neznanka je čas. Zato je najpomembnejše čimprejšnja zaustavitev širjenja virusa. Zdr. sistem je skrajno preobremenjen. Omejimo stike na najnujnejše. pic.twitter.com/IQVHI5aNK7

— Janez Janša (@JJansaSDS) November 7, 2020

Glavni cilj osnutka zakona, ki sledi načelu varovanja zdravja in življenja ljudi ter zagotavljanja likvidnosti gospodarskim subjektom, je omiliti in odpraviti posledice in vpliv nalezljive bolezni COVID-19 na področju gospodarstva, dela in delovnih razmerij, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva.

Osnutek #PKP6 pod streho. Rešujemo delovna mesta, ohranjamo potenciale #Slovenija, blažimo posledice #epidemija. @vladaRS za vas. pic.twitter.com/RQQpi5VIjW

— Janez Janša (@JJansaSDS) November 7, 2020

O PKP6 tudi na Svetu za konkurenčno in stabilno poslovno okolje

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je na petkovi seji Sveta za konkurenčno in stabilno poslovno okolje predstavil predloge ukrepov šestega protikorona paketa (PKP6).

Člani sveta so izrazili splošno zadovoljstvo nad predlaganimi ukrepi, pri tem pa predstavili dodatne argumente za prilagoditev nekaterih podrobnosti. Poleg podaljšanja in delne prilagoditve do sedaj sprejetih ukrepov je bistveni cilj PKP6 hiter odziv na probleme, ki so nastopili zaradi drugega vala epidemije in novega zapiranja gospodarskih dejavnosti. Zato je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo predlagalo nekaj novih ukrepov, ki bodo namenjeni predvsem tistim panogam in podjetjem, ki so bila z novim zapiranjem posebej prizadeta. Še posebna pozornost pa je namenjena malim in srednjim podjetjem, ki so v tej krizi najbolj ranljiva.

Med ključnimi novimi ukrepi je pokrivanje fiksnih stroškov podjetij, pri čemer se je razpravljalo o različnih modelih in pogojih. Predstavniki gospodarstva so ob tem poudarili, da mora biti model čimbolj enostaven in da mora za državo predstavljati čim manj administrativnih stroškov. Člani sveta so se opredelili do modela, ki bi bil v skladu z evropskimi smernicami vezan na delno pokrivanje izgube, zmanjšane za zneske slabitev, amortizacije in rezervacij. Predstavniki gospodarstva so ob tem opozorili, da uporaba kriterija izgube mogoče ni najbolj primerna, saj ne zajame tistih podjetij, ki so se kolikor je mogoče prilagodila razmeram, pa vendar je zapiranje prizadelo tudi njih. Namesto tega predlagajo, da se za kriterij uporabi upad prometa.

Člani sveta so ob tem izpostavili osnovno izhodišče: za tista podjetja, ki jim je država prepovedala obratovati, mora država 100% nadomestiti plače in stroške likvidnosti. Zato bi morali ta podjetja ločiti od tistih, ki so sicer bila prizadeta zaradi epidemije, a so lahko vsaj delno poslovala.

Med ključnimi opozorili predstavnikov gospodarstva pa je vprašanje preložitve dviga minimalne plače, saj je bil zakon sprejet v povsem drugem kontekstu gospodarske rasti. Predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije so opozorili na analizo, ki je ob vztrajanju pri dvigu minimalne plače navkljub globoki krizi, ki jo je povzročila epidemija, napovedala veliko tveganje izgube delovnih mest in jo bodo poslali ministrstvu v preučitev. Minister Počivalšek jim je izrazil svojo podporo in poudaril, da je sedaj skupna naloga države, gospodarstva in sindikatov, da ubranimo čisto vsako delovno mesto.

Predstavniki gospodarstva so pozdravili previdno sproščanje posameznih dejavnosti, ki bodo sicer delovale pod strožjimi preventivnimi pogoji. Ob tem so predlagali, da bi vlada pripravila predvideno časovnico prihodnjega odpiranja dejavnosti, kar bi podjetjem pomagalo, da se nanj ustrezno pripravijo. Opozorili so tudi na ugotovitve, da obstaja zaradi zaprtja frizerskih in kozmetičnih salonov veliko tveganje dela na črno, ki poteka po domovih brez kakršnegakoli spoštovanja preventivnih ukrepov. Zato so predlagali, da bi se te dejavnosti postopoma sprostile, pa četudi pod zelo strogimi pogoji obratovanja.