V Socialistični federativni republiki Jugoslaviji (SFRJ) se je 29. novembra praznoval kot Dan republike. Na ta dan je leta 1943 v Jajcu potekalo drugo zasedanje AVNOJ-a oz. Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije, na katerem so sprejeli odlok o ustanovitvi Federativne ljudske republike Jugoslavije.

Na II. zasedanju AVNOJ-a v Jajcu 29. in 30. novembra 1943 so se zbrali vsi narodi Jugoslavije. Sklep o povojni federativni ureditvi Jugoslavije je bil po mnenju zgodovinarjev pomemben dogodek v razvoju slovenske državnosti. Zasedanja se je sicer udeležilo 17 slovenskih predstavnikov. Na njem so na Titov predlog AVNOJ razglasili za zakonodajno telo, kralju Petru in njegovi vladi so odrekli pravico predstavljati jugoslovanske narode in mu prepovedali vrnitev v domovino. Ustanovili so novo vlado (Narodni komite osvoboditve Jugoslavije, NKOJ), Josipu Brozu pa na predlog Moše Pijada podelili naziv maršala.

Po koncu druge svetovne vojne leta 1945 se je obletnica drugega zasedanja praznovala kot državni praznik - Dan republike. Praznovanje je trajalo dva dneva, ki sta bila prosta, z različnimi slovesnostmi v vseh glavnih mestih nekdanje republike. Na Dan republike so se podeljevala priznanja, otroci so s pionirsko zaobljubo prejeli rdeče pionirske rutice in postali pionirčki.

Danes, ko postajam pionir, dajem častno pionirsko besedo, da se bom pridno učil in delal, da bom spoštoval starše in starejše ljudi, da bom ljubil svojo domovino in vse njene bratske narode.

(Pionirska zaobljuba)

Po razpadu SFRJ, se je dan v Sloveniji prenehal proslavljati, v Srbiji so ga ukinili leta 2002, Črna gora pa je praznovanje opustila nekaj let prej. Ponekod ta dan sicer nostalgiki še vedno proslavljajo, tudi pri nas.