Mokrišča in voda – neločljivo in življenjsko pomembna

2.februar - svetovni dan mokrišč. Letošnja izpostavljena tema je voda, ki je za vse žive organizme življenjsko pomembna.

Prlekija-on.net, torek, 2. februar 2021 ob 11:34
Mokrišča so pomembna

Mokrišča so pomembna

Svetovni dan mokrišč 2. februar, nas že v začetku leta nagovarja k pomenu ohranjanja narave. Mokrišča, ki so v preteklosti vse prevečkrat veljala za manjvredna zemljišča, s poznavanjem njihovega pomena pa se vse bolj zavedamo, da so pomembna zaradi svojih številnih funkcij, ki prinašajo ugodnosti za človeka. Letošnja izpostavljena tema je voda, ki je za vse žive organizme življenjsko pomembna.

Tema Mokrišča in voda želi osvetliti pomen mokrišč kot vira sladke vode in spodbuja ukrepe za njihovo obnovo ter zaustavitev izgubljanja mokrišč. Na svetovnem nivoju je le tri odstotke sladke vode, medtem ko je ostalih 97 odstotkov vode slane. Pritiski na vodne vire so vse večji, poraba vsako leto narašča. V svetovnem merilu se soočamo s sladkovodno krizo, ki ogroža živa bitja, ljudi in celoten planet. Uporabljamo več sladke vode, kot nam jo narava nudi, ob tem pa še uničujemo in onesnažujemo ekosistem, od katerega je voda najbolj odvisna - mokrišča. Voda in mokrišča sta neločljivo povezana v sožitje, ki je ključno za življenje, naše počutje in zdravje planeta.

Zaradi velike pomembnosti mokrišč in njihove ranljivosti imajo mokrišča mednarodnega pomena status Ramsarske lokalitete, ki zagotavlja mednarodno sodelovanje pri ohranjanju mokrišč, njihovih funkcij in biotske raznovrstnosti. V Sloveniji imajo status mednarodno pomembnih mokrišč Sečoveljske soline, Škocjanske jame in Cerkniško jezero z okolico. Tudi številna druga mokrišča imajo naravaovarstveni status, še vedno pa jih odločno preveč (predvsem majhnih mokrišč) zasujemo, pregnojimo, pozidamo ali kako drugače uničimo zaradi človekovih dejavnosti.

Vode za naravo in ljudi bomo imeli dovolj ko:

  • bomo prenehali uničevati mokrišča;
  • prenehali zajezovati vodonosnike;
  • prenehali onesnaževati sladkovodne vire in poskrbeli za čiščenje le-teh;
  • trajnostno uporabljali mokrišča;
  • vključevali upravljanje z vodami in mokrišči v razvojne načrte območij.

Kaj so mokrišča?

Mokrišča so deli narave, redno preplavljeni s površinsko ali podzemno vodo in omogočajo razširjenost tistih rastlinskih in živalskih vrst, ki za rast in razmnoževanje potrebujejo občasno ali stalno mokro okolje. Tako mokrišča ločujemo med seboj po njihovi funkciji in govorimo o: močvirjih, poplavnih območjih rek, rečnih mrtvicah, izlivih rek, kraških poljih, nizkih in visokih barjih, poplavnih gozdovih, mokrotnih travnikih, plitvih jezerih, mlakah, ribnikih, kalih, z vodo zalitih gramoznicah, peskokopih in glinokopih, območjih obalnega pasu, solinah in brakičnih mokriščih.

Mokrišča imajo funkcijo naravnih vodnih zadrževalnikov, preprečevalcev poplav - vsak hektar mokrišča lahko absorbira kar 1,5 milijona litrov poplavne vode, imajo blagodejen vpliv na mikroklimo, so vir dobrin (ribe, les, stelja), so zibelka biotske raznovrstnosti, so naravna učilnica v naravi in imajo estetsko funkcijo z možnostjo opazovanja narave in sprostitev.