Tako pri nas uničujejo NUS, ki jih je lani v naravnem okolju bilo najdenih za skoraj 8 ton

Med najdbami je največ ročnih bomb, različnih vrst streliva za pehotno orožje, vžigalnikov, protipehotnih in protioklepnih min ter letalskih bomb.

Prlekija-on.net, sreda, 3. februar 2021 ob 11:09
Obdobno uničevanje NUS - november 2020

Obdobno uničevanje NUS - november 2020

Neeksplodirana ubojna sredstva (NUS) so sredstva, ki so ostala kot posledica vojnih delovanj na območju Republike Slovenije, in druga prosto ležeča eksplozivna sredstva v naravnem okolju, ki so polnjena z eksplozivnimi zmesmi ter ogrožajo varnost ljudi in premoženja. Neeksplodirana ubojna sredstva so lahko izstreljena, neizstreljena, odvržena, zakopana, potopljena, prestavljena ali skladiščena, lahko zasledimo na spletni straneh Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

Neeksplodirana ubojna sredstva v Republiki Sloveniji

Na ozemlju Republike Slovenije je veliko ostankov različnih neeksplodiranih ubojnih sredstev, ostalin prve in druge svetovne vojne, pa tudi vojne za Slovenijo. Med najdbami je največ ročnih bomb, različnih vrst streliva za pehotno orožje, vžigalnikov, protipehotnih in protioklepnih min ter letalskih bomb. Največja verjetnost, da bomo naleteli na neeksplodirana ubojna sredstva, je na območju severnoprimorske regije, kjer je med prvo svetovno vojno potekala soška fronta.

Deaktivacija letalske bombe v Mariboru

V Mariboru uspešno onesposobili 250-kilogramsko bombo


Vsa neeksplodirana ubojna sredstva, tudi če so stara več kot 50 ali 100 let, so nevarna. Ob nepravilnem ravnanju z njimi lahko eksplodirajo in zanetijo požare, porušijo objekte, povzročijo hude telesne poškodbe ali celo smrt.

Med neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS) najdemo sredstva, ki se zaradi različnih vzrokov niso aktivirala, in sredstva, ki so bila odvržena, namenoma nastavljena ali podtaknjena. Nanje največkrat naletijo gradbeni delavci in kmetje pri zemeljskih delih ali pri obnavljanju zgradb, pa tudi drugi ljudje pri različnih dejavnostih na območjih nekdanjih bojev.

Tudi tako stara in zarjavela neeksplodirana ubojna sredstva lahko pomenijo smrtno nevarnost, kemična sestava eksploziva je namreč nestabilna in sprožilni mehanizem v sredstvu načet.

Kaj so neeksplodirana ubojna sredstva?

Neeksplodirana ubojna sredstva (NUS) so:

  • eksplozivna sredstva, ki vsebujejo eksplozivne snovi: artilerijska zrna, topovske granate, protipehotne in protioklepne mine, letalske bombe, raketno orožje, morske mine, strelivo za strelno orožje, sredstva za iniciranje in detonatorji;
  • posamezni deli sredstev, navedeni v prejšnji točki: telesa, vžigalniki in eksplozivna polnjenja;
  • sredstva za povzročanje požarov: zažigalni izstrelki, bombe, granate ter druga sredstva in njihovi deli, ki so bili namenjeni povzročanju požarov;
  • sredstva za signalizacijo, osvetljevanje in zadimljenje: pirotehnični izdelki in druga podobna sredstva;
  • eksplozivni materiali: smodnik in razstreliva;
  • kemična bojna sredstva, ki poleg eksploziva vsebujejo bojne strupe.

V Sloveniji so najpogosteje najdeni:

  • ročne bombe,
  • topovski izstrelki,
  • minometne mine.

Kako ravnamo, če najdemo neeksplodirano ubojno sredstvo ali podoben sumljiv predmet

Predvsem je pomembno, da:

  • se ne ustrašimo, ostanemo prisebni in ne povzročamo panike. Od navzočih zahtevamo, da se mirno umaknejo z nevarnega območja;
  • preprečimo dostop do predmeta, in sicer tako, da zavarujemo kraj najdbe in postavimo opozorilni napis ali kako drugače opozorimo na nevarnost;
  • otrokom onemogočimo dostop do kraja najdbe;
  • se predmeta ne dotikamo, ga ne prestavljamo ali razstavljamo. Že najmanjša količina eksploziva lahko povzroči hujšo telesno poškodbo ali celo smrt;
  • kraj, kjer je nevarni predmet, zapustimo po isti poti, po kateri smo do njega prišli;
  • v bližini kraja, kjer je nevarni predmet, ne kurimo ognja in ne uporabljamo zažigalnih sredstev;
  • o najdbi nevarnega predmeta čim prej obvestimo center za obveščanje na telefonsko številko 112 ali policijo na številko 113. Pri tem sporočimo čim več podatkov o kraju najdbe in najdenem predmetu;
  • ob klicu na številko 112 ali 113 posredujemo podatke:
    - kdo kliče,
    - kje je (kraj najdbe),
    - kaj je našel,
    - kakšen je predmet (opis predmeta),
    - ali so ogroženi ljudje in živali.

Državna enota Civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi

Državna enota Civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS) po vsej Sloveniji izvaja zaščitne ukrepe, med katere spadajo odkrivanje, identifikacija, odstranjevanje, prevoz, skladiščenje in uničevanje teh sredstev, pa tudi usposabljanje pripadnikov za to delo. V enoti je 31 prostovoljcev, ki so posebej izurjeni in izšolani pripadniki civilne zaščite, ki teh sredstev ne iščejo, temveč odstranjujejo tista, ki jih najdejo ljudje in najdbo sporočijo na številko 112. Na območjih, kjer iz zgodovinskih virov izhaja, da obstaja velika verjetnost onesnaženosti z NUS, pripadniki na podlagi vloge občana oziroma pravne osebe izvedejo pregled zemljišča z detektorji kovin ter morebitna odkrita NUS odstranijo in uničijo. Državna enota deluje pod vodstvom Uprave RS za zaščito in reševanje po vsej Sloveniji, organizirana pa je v šest oddelkov (Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Celje, Nova Gorica, Postojna).

Statistika intervencij državnih enot za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi

Pripadniki državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi posredujejo skoraj vsak dan. Statistika za obdobje 2005-2021 kaže, da pripadniki Državne enote za varstvo pred NUS opravijo v povprečju več kot eno intervencijo na dan (1,14) in na dan odstranijo 26,90 kosov teh sredstev v skupni teži 24,00 kilograma. V preteklih šestnajstih letih so pripadniki izvedli 6.261 intervencij ter odstranili 131.401,57 kilograma neeksplodiranih ubojnih sredstev. Največ intervencij je spomladi, ko se začnejo gradbena dela in kmetovanje, pri katerih ljudje največkrat naletijo na neeksplodirana sredstva.

V letu 2020 je tako bilo 511 intervencij, kjer so odstranili 3.529 kosov v skupni teži 7.878,75 kg. Največ kg NUS so v zadnjih 15 letih našli leta 2014 in sicer 14.543,76 kg. Podrobno statistiko lahko vidite na spletni strani Uprave RS za zaščito in reševanje. Uprava je ob tem objavila tudi posnetek obdobnega uničevanja NUS iz novembra 2020, kar si lahko ogledate v priloženem videu.

Število intervencij v letu 2020
Število intervencij v letu 2020, vir: Uprava RS za zaščito in reševanje