V čast praznovanja 90. obletnice rojstva prof. dr. Boruta Belca, so v ljutomerskem muzeju postavili manjšo razstavo o njegovem življenjskem delu, ki sodi med najvidnejše in najzaslužnejše geografe na Slovenskem. Razstava bo na ogled do konca aprila.

Spodaj objavljamo kratko biografijo.

Izobraževanje

Prof. dr. Borut Belec se je rodil 13. januarja 1931 v Mariboru. Svoja otroška leta je preživel v Ljutomeru, kjer je obiskoval osnovno šolo. Šolanje je nadaljeval v rodnem Mariboru na tamkajšnji klasični gimnaziji. Po opravljeni maturi se je odločil za študij geografije na Prirodoslovno - matematično - filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1955. Deset let pozneje je v Ljubljani doktoriral z zagovorom disertacije Agrarna geografija Ljutomersko-Ormoških goric. Svoje znanje je izpopolnjeval tudi v tujini, predvsem na geografskih inštitutih v Frankfurtu, Münchnu, Marburgu in Bayreuthu.

Zaposlitev in kariera

Po študiju je tri leta poučeval geografijo na klasični gimnaziji v Mariboru in eno leto na Osnovni šoli Bojana Ilicha. Nato je deloval kot kustos za antropogeografijo v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. Od leta 1963 pa vse do njegove upokojitve leta 2000 je deloval kot profesor geografije na Pedagoški akademiji oziroma na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Leta 1967 si je pridobil naziv docenta, leta 1974 izrednega profesorja in leta 1977 naziv rednega profesorja. Med drugim je deloval tudi kot dekan Pedagoške akademije in nekaj let pozneje kot dekan Pedagoške fakultete. Profesor Belec je deloval v različnih delovnih telesih Mednarodne geografske zveze, v njenih komisijah za trajnostne ruralne sisteme in spreminjanje ruralnih sistemov ter v njenih podkomisijah za gorska območja in območja v visokih zemljepisnih širinah.

Pedagoško delo

Profesor Belec je bil nosilec različnih predmetov s področij fizične, družbene in regionalne geografije, med njimi: geomorfologije, klimatogeografije, prometne geografije, ekonomske geografije, turistične geografije, regionalne geografije sveta in geografije Slovenije. Napisal je šest učbenikov, ki so bili za več generacij študentov dragocen vir za učenje: Osnove fizične geografije, Osnove fizične geografije (Geomorfologija in Klimatogeografija), Osnove fizične geografije (Hidrogeografija, Pedogeografija, Biogeografija ter človek in okolje), Matematična geografija, Prometna geografija, Fizična geografija I in II. Za svoje študente je izdelal preko 2500 diapozitivov, ki so v takratnem času odsotnosti svetovnega spleta in drugih množičnih medijev bili izjemnega pomena.

Raziskovalna dejavnost

V študentskih letih je dr. Belec sodeloval pri številnih fizično geografskih raziskovanjih Slovenije. Zapisal je svoje prve razprave o geomorfološkem razvoju Slovenskih in Medjimurskih goric, Haloz ter Mariborske ravnine. V času službovanja se je ukvarjal z socialnogeografskimi raziskavami Ljutomersko - Ormoških goric in Murskega polja. Obravnaval je naravnogeografske elemente z izrazitim poudarkom na družbenogeografskem razvoju. Torej na socialnih in gospodarskih procesih. V sedemdesetih in osemdesetih letih se je ukvarjal s kmetijskimi kulturami v Ljutomersko - Ormoških goricah. Sistematično je preučeval vinogradništvo, nato pa še sadjarstvo in hmeljarstvo v Sloveniji. Med slovenskimi geografi je bil prvi, ki je preučeval te kulture v njihovi prostorski in razvojni dimenziji od 19. stoletja dalje. S tem delom je profesor Belec veliko prispeval k razvoju slovenske socialne in agrarne geografije. V začetku 90. let prejšnjega stoletja pa se je profesor ukvarjal s socioekonomski in demografski problemi na mejnih območij s Hrvaško.

Bibliografija

Bibliografija prof. dr. Boruta Belca obsega 433 enot, med njimi 30 izvirnih znanstvenih člankov, 20 elaboratov, 70 objavljenih predavanj in povzetkov na znanstvenih konferencah, 38 samostojnih sestavkov v znanstvenih in strokovnih knjigah, 28 sestavkov v enciklopedijah, 1 znanstvena in 3 strokovne monografije, 6 univerzitetnih učbenikov in 138 enot mentorskih del. Svoja dela je objavljal doma in v tujini. V slovenskih in jugoslovanskih geografskih časopisih, v časopisih za zgodovino in narodopisje, v zbornikih geografskih kongresov in simpozijev. Znanstvene prispevke je objavljal tudi v mednarodnih publikacijah: kongresni zborniki Mednarodne geografske zveze in njenih komisij, v publikacijah geografskih inštitutov univerz v Frankfurtu, Münchnu, Marburgu in Bayreuthu in v mednarodnih znanstvenih konferencah.

Priznanja

Profesor Belec je za svoje delo prejel številne nagrade: Prešernovo nagrado za študente, nagradi Sklada Štefana Kovača in Sklada Borisa Kidriča, Red dela s srebrnim vencem SFRJ, zlato plaketo Pedagoške akademije, srebrno in zlato plaketo Univerze v Mariboru. S strani Zveze geografskih društev Slovenije, Inštituta za geografijo Univerze v Ljubljani in Oddelka za geografijo Univerze v Ljubljani je prejel priznanja za izjemne znanstvenoraziskovalne dosežke pri proučevanju Slovenije. S strani Visoke ekonomsko- komercialne šole Univerze v Mariboru je prejel priznanje za dolgoletno uspešno sodelovanje in za prispevek k njihovemu razvoju in uveljavitvi. Leta 2000 si je s strani Univerze v Mariboru za izredne zasluge na pedagoškem in znanstvenoraziskovalnem področju pridobil naslov zaslužnega profesorja Univerze v Mariboru.

Viri in literatura:

• Bračič, V. 1991: Ob šestdesetletnici prof. dr. Boruta Belca. Geografski vestnik, 63 (str. 174-175).
• Cobiss: Borut Belec, Osebna bibliografija za obdobje 1955-2021, https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20210205_123534_a1555043.html.
• Kert, B., Olas, L. 2001: Borut Belec - sedemdesetletnik, Maribor, 13.1.2001, Geografski vestnik, letn. 73, št. 1 (str. 101-102).
• Kolnik, K., Konečnik Kotnik, E. 2015: Zaslužni profesor dr. Borut Belec: pomen njegovega dela za razvoj mariborske in slovenske geografije, Revija za geografijo, št. 2., str. 11 - 23.
• Lorber, L. 2011: Zaslužni profesor dr. Borut Belec - osemdesetletnik, Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor.
• Pak, M. 2010: Profesor Borut Belec, osemdesetletnik, Dela, št. 34, Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Tomaž Markovič
Splošna knjižnica Ljutomer
OE Muzej