12. junija bomo v Sloveniji za letos porabili vse naravne vire, ki so nam kot državi na voljo

20. maja je svetovni dan čebel, 21. maja evropski dan Nature 2000 in v soboto, 22. maja svetovni dan biotske raznovrstnosti. Vsem trem dnem je skupni imenovalec prav biotska raznovrstnost. Slovenija pa sodi v skupino držav, ki ustvarja največji ekološki dolg.

Prlekija-on.net, petek, 21. maj 2021 ob 09:22
Slovenija

Slovenija

Biotska raznovrstnost je naše življenje. Letos nas s temo »mi smo del rešitve« opozarja, da prav biotska raznovrstnost v sebi nosi rešitve za blažitev klimatskih sprememb, zdravje, preskrbo s hrano in vodo, saj je temelj, na katerem lahko gradimo svojo bolj trajnostno prihodnost. Na Zavodu RS za varstvo narave (ZRSVN) posvečajo znaten del svojega poklicnega dela prav ohranjanju biotske raznovrstnosti, ki jih spremlja na vsakem koraku in je srčika njihovega dela. Zakonodaja s področja narave je zelo usmerjena v ohranjanje biotske raznovrstnosti; Natura 2000 je namenjena enakemu cilju, prav tako pa vodenje evidenc naravnih vrednost in zavarovanih območij, vnašanje vsebin ohranjanja biotske raznovrstnosti v kmetijstvo, gospodarstvo, turizem, infrastrukturo, šolstvo....

Direktor ZRSVN, mag. Teo Hrvoje Oršanič je povedal: »Po številu zaposlenih smo med najmanjšimi zavodi v Sloveniji. Naše poslanstvo pa je bdenje nad ohranjanjem biotske raznovrstnosti pri posegih v prostor, kot pri umeščanju naravovarstva v kurikulume šol, od opozarjanja različnih panog v prostoru, da intenziviranje aktivnosti praviloma vodi v zmanjševanje biotske raznovrstnosti vse do iztrebljanja vrst, pa do sodelovanja v komunikacijskih aktivnostih, kjer različnim javnostim in tudi posameznikom, lastnikom in upravljavcem površin predstavljamo posamezne, zelo redke in posebne vrste na njihovih območjih

V maju in začetku junija nas nagovarja kar pet okoljskih dni

Človek kot vrsta nima nobene pravice narave uničevati, saj s tem uničujemo sebe


Najslabše je stanje habitatnih tipov voda in kmetijske krajine

Leto koronavirusa lahko pogledamo tudi kot leto nič. Na površini smo se sicer ukvarjali z vsakodnevnimi neprijetnostmi in trenutnimi omejitvami, a širša slika nam pokaže še večje probleme - prekomerno porabljamo naravne vire, spremenili smo klimo, spopadamo se tujerodnimi vrstami. Zdi se, da se kot družba, razen »sitnih« strokovnjakov, s temi dejstvi ne želimo soočiti. A ukrepanje zaradi izgube biotske raznovrstnosti zaradi pretirane rabe prostora, onesnaževanja - tudi svetlobnega in s hrupom, fragmentiranja območij, izčrpavanja vseh naravnih virov, nepazljivosti pri vnašanju tujerodnih vrst, ki postanejo invazivne, prisvojitev redkih rastlinskih ali živalskih vrst iz naravnega okolja, je odgovornost vsakega od nas, in od družbe kot celote. Ukrepanje pa od nas zahteva znanje. Ne samo minutko, kolikor časa posvetimo »klipu« na družbenih omrežjih ali članku, ampak znanje in spoštovanje, ki ga pridobimo z opazovanjem na mirnem sprehodu v naravi in z iskanjem informacij doma in spoštovanja vseh omejitev, ki jih strokovnjaki na določenem območju podajo.

Prav zato so na ZRSVN v tem času pri svojem delu še posebej aktivni. "Naš Osek za biotsko raznovrstnost v sodelovanju s partnerji projekta IP LIFE, MOP in upravami zavarovanih območij pripravlja Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2022-2027. To je državni program ohranjanja najvrednejših območij za ohranjanje biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Delo poteka sodelovalno s številnimi strokovnjaki iz različnih področij. Izvedli smo več kot sto delavnic, na katerih smo postavili referenčne vrednosti ugodnega ohranitvenega stanja. Po do sedaj opravljenih analizah habitati polovice vrst območij Natura 2000, niso v ugodnem stanju, najslabše je stanje habitatnih tipov voda in kmetijske krajine," peavijo na ZRSVN.

Sodimo v skupino držav, ki ustvarja največji ekološki dolg

Na odseku ugotavljajo, da k ohranjanju biotske raznovrstnosti ne moremo več pristopati le z ukrepi blaženja posledic, temveč predvsem z ukrepi renaturacij, in trajnostne, ekstenzivne in sonaravne rabe naravnih virov. Letos bomo v Sloveniji že kmalu po koncu majskih okoljskih dni, 12.6.2021, porabili vse naravne vire, ki so nam na voljo in naprej živeli 'na kredit' pri bodočih generacijah (vir: Global Footprint Network). Sodimo v skupino držav, ki ustvarja največji ekološki dolg. Zavedati se moramo, da bomo vse nadaljnje leto »jemali« prostoživečim vrstam, habitatnim tipom in našim zanamcem.

"Za posamezne zavarovane vrste sodelujemo z vsemi deležniki in se dogovarjamo za njihovo dolgoročno ohranjanje. Z vsebinami pomena biotske raznovrstnosti izobražujemo otroke - ena od teh prireditev je Dan za Savinjo. Sodelujemo s parki in na različnih prireditvah ozaveščamo obiskovalce in domačine. Rešujemo izjemno številko vlog, ki jih državljani vsak dan pošljejo in s katerimi želijo v okolju/naravi uresničiti kak svoj interes. V letnem seštevku je število vlog veliko in se povečuje, vpliva pa 'z majhnimi koraki' in občutnim seštevkom, kumulativnim vplivom, na biotsko raznovrstnost. Zraven pa pogosto poslušamo, da smo 'zaviralci razvoja'," pojasnjujejo na ZRSVN.

"Naj ob koncu le še dodamo - težave, v katerih smo se znašli zaradi preobremenitve planeta so znak, da problemi daleč presegajo le varstvo narave. Svetovni dan čebel, evropski dan Nature 2000 in svetovni dan biotske raznovrstnosti so opomin, da moramo ukrepati skupaj in na vseh področjih," še pozivajo na ZRSVN.