V soboto, 22. maja, je v Naravnem rezervatu Ormoške lagune potekal dan odprtih vrat, kjer so že od 7. ure zjutraj potekale različne dejavnosti. Dogodek je vodil Dominik Bombek, koordinator za izobraževanje in stike z javnostjo pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Tako so zjutraj prikazali obročkanje ptic, kar je opravil Franc Bračko, po besedah Dominika Bombeka "starosta ornitologije". Obročkanje se izvaja skozi celo leto ob ugodnem vremenu in predvsem zjutraj, saj je takrat aktivnost ptic največja. Tehnik obročkanja je več, a tokrat smo lahko videli ujetje ptice v naravi in sicer v mrežo. Ujeti ptici se nato okoli noge namesti obroček s svojo številko, hkrati pa še ptico stehtajo, izmerijo in določijo starost, kasneje pa jo izpustijo. Številko obročka, izmerjene podatke, vrsto ptice in kraj ter datum ujetja vnesejo v bazo podatkov. Namen obročkanja ptic je predvsem za spremljanje selitev, lahko pa se delajo tudi različne populacijske raziskave, raziskave glede virusov itd.

Pozneje je potekalo še opazovanje ptic, delavnica z domačimi živalmi za najmlajše, bralna urica za najmlajše ter degustacija vin.

Ormoške lagune so pomembno gnezdišče vodnih ptic in ključno postajališče za ptice selivke v Sloveniji

Ormoške lagune so 55 hektarjev veliko mokrišče antropogenega nastanka, ki leži na območju rečnega ekosistema Drave ob Ormoškem jezeru. Sestavljajo ga plitvi bazeni s trstišči in sestoji rogoza, obdaja pa ga poplavni gozd, redek ostanek mehkolesne rečne loke v Sloveniji. Mokrišče je izjemnega nacionalnega in mednarodnega pomena za številne ogrožene vrste ptic.

Ormoške lagune so pomembno gnezdišče vodnih ptic in ključno postajališče za ptice selivke v Sloveniji. Tukaj je bilo zabeleženih že 29 gnezdečih vrst vodnih ptic, med katerimi so tudi ogrožene in redke vrste kot so čapljica, mala tukalica, kostanjevka, polojnik, rdečenogi martinec in navadna čigra.

V času selitve se redno pojavlja 30 vrst, njihovo število v selitvenem obdobju pa lahko doseže tudi več deset tisoč ptic, med katerimi so najštevilčnejši močvirski martinci in togotniki.

Foto: Špela Jambriško