Štipendija »Za ženske v znanosti« v roke raziskovalki iz Ljutomera

30-letna dr. Martina Štampar, toksikologinja, raziskuje na področju genetske toksikologije. Danes je Martina mlada raziskovalka na Oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo.

Prlekija-on.net, torek, 15. junij 2021 ob 16:44
Martina Štampar, foto: Jani Ugrin

Martina Štampar, foto: Jani Ugrin

Dr. Martina Štampar, toksikologinja, ki raziskuje na področju genetske toksikologije in prihaja iz Ljutomera, je ena od treh nagrajenk jubilejnega, 15. programa L'Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti«. Poleg nje sta se dosedanjim 40 štipendistkam, ki sta jih s štipendijo v višini 5.000 evrov za odličnost znanstvenega raziskovanja podprla in nagradila partnerja programa L'Oréal Adria in Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, pridružili še zdravnica specializantka ginekologije in porodništva Monika Sobočan, dr. med., ki raziskuje na področju ginekološke onkologije, in Tanja Šumrada, raziskovalka s področja ekonomike naravnih virov. Ob praznovanju jubileja v okviru programa izpostavljajo pomen žensk v znanosti - tudi z letošnjo ozaveščevalno kampanjo Abeceda znanosti na družbenih omrežjih in zbornikom »Ženske, ki spreminjajo obraz znanosti«. Položaj žensk znanstvenic se je namreč ob pandemiji koronavirusa, v primerjavi z moškimi kolegi, še poslabšal.

30-letna dr. Martina Štampar prihaja iz Ljutomera. Do poklica raziskovalke jo je pripeljala želja po novih odkritjih: »Največja prednost znanstvenega dela je, da lahko raziskujem stvari, ki me zanimajo, in da pri tem raziskovanju načeloma ni omejitev. Ukvarjaš se z najnovejšimi dognanji, delo nikakor ni monotono, udeležuješ se zanimivih konferenc v tujini. So pa tudi slabosti, ki so povezane z zaposlitvenimi zmožnostmi in pomanjkanjem finančnih sredstev za mlade raziskovalce, zaradi česar se mladi težko osamosvojijo.« Januarja letos je Martina uspešno zagovarjala svoje doktorsko delo, v okviru katerega je raziskovala in razvijala novi jetrni in vitro 3D celični model za namen testiranja genotoksične aktivnosti ksenobiotičnih snovi. Razviti modeli lahko znatno prispevajo k razvoju ustreznih ukrepov za preprečevanje in zmanjšanje vpliva genotoksičnih onesnaževal na zdravje ljudi in druge organizme v okolju. Danes je Martina mlada raziskovalka na Oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo.

Štipendija Za ženske v znanosti
Martina Štampar, Monika Sobočan in Tanja Šumrada, foto: Jani Ugrin

O programu in ženskah v znanosti

Glede na podatke SURS-a ženske na doktorskem študiju še prevladujejo (54 %), a jih je v raziskovalni dejavnosti le 33,3 %. Številka je pod evropskim povprečjem, kjer je odstotek žensk v znanosti 39,2 %, a nad svetovnim, kjer je znanstvenic manj kot tretjina (30 %), tako kažejo podatki Statističnega inštituta UNESCO. Čeprav se položaj žensk v znanosti v zadnjih letih izboljšuje, je pot do enakopravnosti in enakih možnosti še dolga. Podaljšala jo je tudi pandemija COVID-19, ki je še posebej prispevala k povečanju obstoječega razkoraka med spoloma. In to v času, ko je pri reševanju trenutnih svetovnih izzivov vloga žensk ključnega pomena. Podatki kažejo, da je bilo 90 % znanstvenih člankov o COVID-19 podpisanih s strani moških raziskovalcev. Glede na raziskavo Fundacije L'Oréal iz leta 2020, 79 % znanstvenic meni, da je trenutna situacija negativno in bolj močno kot na moške kolega vplivala na njihovo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Omejen je bil namreč njihov dostop do prostorov za delo in laboratorijev, hkrati pa so se povečale njihove odgovornosti v zasebnem življenju, kot je skrb za dom in izobraževanje otrok. Sedem od desetih vprašanih raziskovalk (72 %), ki imajo otroke, so odgovorile, da so zaradi dodatnih družinskih obveznosti morale zmanjšati čas za delo. Skoraj pol vprašanih znanstvenic (47 %) pa je kot največji izziv izpostavilo dostop do raziskovalnih objektov. Pomemben vpliv na ženske v znanosti imajo tudi stereotipi in pristranskost glede spola. Raziskava o ovirah na karierni poti znanstvenic iz leta 2019 kaže, da je 62 % vprašanih znanstvenic na delovnem mestu doživelo predsodke zaradi njihovega spola.

Ob takšnih podatkih je program L'Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti« še bolj pomemben. Program namreč podpira mlade raziskovalke na njihovi znanstven poti ter jim pomaga pri pridobivanju priznanja za svoje delo znotraj znanstvene skupnosti in v širši javnosti. Hkrati opozarja na pomen žensk v znanosti, ruši stereotipe in daje spodbudo mladim raziskovalkam, da svojo karierno pot nadaljujejo na področju znanosti. Nosilca programa namreč verjameta, da dosežki žensk v znanosti izboljšujejo svet prihodnosti, s podporo programa pa raziskovalke lažje uresničujejo potencial, ki ga imajo za spreminjanje sveta na bolje. Zato so v Sloveniji v desetletju in pol podprli že 43 mladih raziskovalk. Slovenski nacionalni program je sicer del širšega partnerstva L'Oréal - UNESCO »For Women in Science«, v okviru katerega so od leta 1998 podprli že 3.600 znanstvenic iz 117 držav.

Martina Štampar
Martina Štampar, foto: Jani Ugrin


Več v Kultura in izobraževanje