V sredo, 23. junija, je v restavraciji Pan v Kidričevem potekal 29. redni občni zbor Mlekarske zadruge Ptuj. V otvoritvenem delu je Jožef Hajšek, predsednik Mlekarske zadruge pozdravil vse navzoče, nato pa je sledila izvolitev delovnega predsedstva katerega je vodil Gregor Kolar. Po izvolitvi organov zbora je bilo na dnevnem redu branje poročil: poročilo predsednika upravnega odbora Mlekarske zadruge Ptuj (Jožef Hajšek), poročilo predsednika nadzornega odbora MZ (Denis Pintarič), poročilo verifikacijske komisij MZ (Ivan Hrga). Podrobnejše poročilo o delovanju in poslovanju MZ Ptuj je podal direktor MZ Ptuj Janko Petrovič.

Spodaj je nekaj podatkov o poslovanju zadruge, ki so bili predstavljeni in skozi poročila o poslovanju potrjeni na občnem zboru.

V letu 2020 690 aktivnih proizvajalcev mleka
Skupna količina pridelanega mleka cca. 74,6 mio litrov (+ 16%)
Povprečna izplačana cena proizvajalcem 0,3324 €/l (-4,75%)
Skupni promet v 2020 z mlekom 26 mio € (+12%)
Skupni promet 31000000 € (+8,4%)
Od tega skupni promet z repromaterialom 4 mio € (+ 15% )
Cca. 90% mleka v extra kvalitetnem razredu.

Mlekarska zadruga Ptuj je v letu 2020 odkupovala mleko od 690 aktivnih proizvajalcev mleka. V letu 2019 jih je bilo še 720, a je trend opuščanja prireje mleka zelo opazen, saj predvsem manjše kmetije v marginalnih področjih z težjimi pogoji pridelave v prireji mleka niso konkurenčne, zato ne vidijo prihodnosti v tej panogi in se pogosto žal preusmerijo v druge kmetijske panoge.

Kljub upadanju števila rejcev so v okviru MZ Ptuj v letu 2020 izrazito povečali odkup mleka, ki je delno posledica intenzivnih vlaganj v posodobitev proizvodnje in dobrobiti živali, zelo dobrih vremenskih in klimatskih pogojev za pridelavo krme in počutje živali (milejše temperature z obilnimi padavinami in zmernimi temperaturami), delno pa zaradi novih pridruženih rejcev iz drugih slovenskih regij ki v Mlekarski zadrugi Ptuj prepoznavajo strateško pomembnega partnerja, ki predstavlja pomemben regionalni povezovalni člen sodobnih proizvajalcev mleka.

V pogojih poslovanja kot so jim bili priča v zadnjih 15 mesecih so se zaradi povečanja odkupa in vseh omejitev zaradi pandemije s Covid-19 pogosto soočali s tržnimi viški surovega mleka, ki jih je bilo potrebno odprodati, a so jih na nivoju zadruge kljub zelo zahtevnim pogojem poslovanja uspešno reševali in plasirali pretežno na tuje trge.

Mlečna dobavna veriga katere pomemben del je tudi Mlekarska zadruga Ptuj je v preteklem letu dokazala, da je sposobna prebroditi tudi zelo krizne situacije in da je kot taka zelo odporna na krizne situacije.

Žal ne morejo biti zadovoljni z doseženimi povprečnimi cenami mleka. Te so v obdobju od marca do maja 2020 strmoglavile za več kot 10%, kar je bil večji padec, kot v ostalih evropskih državah. Cene so se v drugi polovici leta sicer delno popravile, a niso nadomestile padca, ki so mu bili priča v drugem kvartalu leta, zato žal ob koncu leta beležijo okoli 5% nižje povprečne cene kot v letu 2019.

Prvič v zgodovini zadruge presegli promet 30 mio €

Poslovno leto so zaključili zelo uspešno, saj so prvič v zgodovini zadruge presegli promet 30 mio € (31.040.000€) in ustvarili dobiček pred obdavčitvijo v višini 175.795€ ki je bil po plačilu davka v višini 33.171€ razporejen 5% v obvezne rezerve zadruge, preostanek v višini 135.493€ pa gre v povečanje kapitala.

Mlekarska zadruga Ptuj je v letu 2020 tudi uspešno registrirala Organizacijo proizvajalcev mleka in v okviru razpisa za nepovratna sredstva 9.1 pri MKGP pridobila nepovratna sredstva v višini 200.000€ (štiri leta po 50.000€) za zagon in posodobitev poslovanja, potrebno opremo in sredstva, ki omogočajo nadaljnje panožno združevanje kmetov ter ostalih organizacij/zadrug s ciljem skupnega nastopa na trgu.

Seveda pa se proizvajalci mleka soočajo tudi s pomembnimi izzivi, ki bodo pomembno zaznamovali prihodnost govedoreje in prireje mleka v regiji:

"Obstoječa kmetijska politika ne prepoznava pomena vloge govedoreje v okolju, ki je pomemben člen v krožnem gospodarstvu, saj z izkoriščanjem travniškega sveta v Sloveniji pomembno vpliva tudi na urejenost krajine, obdelanost in urejenost travnikov in pašnikov in zato nepogrešljiv člen v urejanju okolja.

Politika teži k strategiji, ki želi v prihodnosti podpirati izključno govedorejo v hribovskih predelih, ki pa je zaradi težjih pogojev pridelave pogosto manj konkurenčna in omejena z naravnimi danosti. Smatramo, da je pomembno zagotoviti uravnotežen razvoj in konkurenčnost tako manjših hribovskih kmetij, ki so lahko ob pravilni strategiji pomembna surovinska baza za krave dojilje in za teleta za pitanje te mleko, a ne smemo pozabiti na tehnološko naprednejše kmetije, ki stremijo k večji konkurenčnosti in zagotavljanju čim boljše dobrobiti za živali, ki a so običajno povezane z velikimi investicijami. Moramo poudariti, da je število izključno ravninskih govedorejskih kmetij pravzaprav zelo majhno (okrog 20 kmetij), saj pretežno govedorejske kmetije najdemo na obrobjih marginalnih področij z omejenimi pogoji pridelave.

Vsi proizvajalci mleka se soočamo z izrazito rastjo proizvodnih stroškov, saj so določene krmne komponente v zadnjih mesecih narasle 20-30%, nekatere pa tudi preko 50%. Kmetje tega bremena ne zmoremo in zahtevamo korektne cene za surovo mleko, ki je prav ako surovina in kot taka osnova za proizvodnjo kvalitetnih končnih proizvodov Slovenskega porekla.

Od kmetijske politike pričakujemo, da bo v naslednjem programskem obdobju vzpostavila pogoje, v katerem se bo govedoreja in proizvodnja mleka lahko razvijala, seveda ob upoštevanju vseh okolijskih standardov in ciljev, za katere si prizadevamo.

Od vseh deležnikov v dobavni verigi pa pričakujemo in zahtevamo korektno obravnavo in priznanje povečanja proizvodnih stroškov er posledično ustrezne korekcije cen mleka, glede na zelo zaostrene pogoje poslovanja."

Revizijsko poročilo je podal dr. Stanko Čoklc iz revizijske hiše Revidicom. Na koncu občnega zbora je bila še beseda gostov in podelitev priznanj najboljšim proizvajalcem mleka. Od gostov so zbrane pozdravili in jim podali svoja poročila: Alenka Marjetič Žnidar, Zadružna zveza Slovenije, Aleš Irgolič, državni sekretar na Kmetijskem ministerstvu, Anton Jaklevič, Ljubljanske mlekarne, Andrej Rebernišek, direktor KZ Ptuj, Janko Hajdinjak, vodja nabave in prodaje v Pomurskih mlekarnah, Jože Smolinger, tajnik Govedorejskega društva Ptuj, dr. Stanko Kapun, direktor KZ Murska Sobota, Andrej Kotar, direktor prodaje krmil Jata Emona, Milan Galun, Združenje rejcev plemenskih telic Stoperce in Anja Mager, Podeželska mladina.

Tradicionalno so tudi podelili priznanja največjim rejcem - proizvajalcem mleka v okviru Mlekarske zadruge Ptuj, kakor tudi največjim rejcem v Prekmurju in na Koroškem. Prav tako pa so nagradili tudi najboljše zbiralce mleka v vseh regijah, ki skrbijo za visoko čistočo in higieno vsled zbiranja mleka v okviru skupinskih zbiralnic.

Za največjo količino oddanega mleka v letu 2020 so nagrade prejeli:

Kmetija Kovačič iz Miklavške ceste, p. Hoče 1.364.999 L
Kmetija Šmigoc iz Podlehnika, p. Podlehnik 1.025.173 L
Kmetija Frešer iz Kalš, p. Šmartno na Pohorju 954.643 L

Za največjo količino oddanega mleka v regiji Koroške so nagrado prejeli:
Kmetija Brezovnik iz Radelj ob Dravi, p. Radlje ob Dravi 526.883 L

Za največjo količino oddanega mleka v Prekmurju so nagrado prejeli:
Kmetija Perša iz Fikšincev, p. Rogaševci 463.835 L

Podelili so tudi priznanja trem zbiralnicam mleka, ki so v letu 2020 imele najboljše rezultate v kvaliteti mleka (red in čistoča):
Zbiralnica Pordašinci, Robert Balog, Pordašinci 11, 9207 Prosenjakovci
Zbiralnica Levanjci, Slavko Pihler, Levanjci 1, 2253 Destrnik
Zbiralnica Precetinci, Edvard Nemec Precetinci 34, 9243 Mala Nedelja