Po zimskem počitku, ko se le redko odpravijo na lov za hrano, ježi spomladi postanejo precej dejavni. Ker samica skoti 2-krat letno in ker si do jeseni morajo nabrati dovolj zalog za zimo, se v svojih nočnih potikanjih velikokrat podajo tudi čez ceste, kar je vidno tudi po velikem številu teh povoženih koristih žužkojedov. Ker so ježi koristne, vendar precej počasne živali, povečana previdnost voznikov - posebej v večernem in nočnem času - nikakor ne more biti odveč, saj se ob kakršnikoli nevarnosti jež zvije v klobčič in ne beži pred njo.

Ob omembi nočnega iskanja hrane velja omeniti tudi, da so ježi predvsem žužkojedi, saj se na njihovem jedilniku največkrat znajdejo kobilice, hrošči in njihove ličinke, poleg teh pa tudi manjši glodavci, deževniki, ptičji mladiči, ter tudi sadje in jagode.

Morda velja omeniti še, da je dobrodošlo, če jim v teh vročih dneh v nizke posodice na območju njihovega gibanja nastavimo kaj sveže vode, pa tudi mačje brikete. Kje se gibajo ponoči pa ni težko ugotoviti, saj je njihovo značilno oglašanje v nočnem miru lahko še kako slišno. Ker je jež nočna žival, slabo vidi, vendar zelo dobro sliši in voha. Velja opozoriti še, da jim v nobenem primeru ne nastavljati mleka, saj zelo slabo prebavljajo laktozo in lahko zaradi težav, ki jim ga povzroča, tudi poginejo!

Ježkov pa žal ne ogrožamo samo vozniki na cestah, temveč so ogroženi tudi zaradi košnje in pesticidov. Za konec velja še omeniti, da lahko po nekaterih bolj pesimističnih napovedih zaradi vseh naštetih nevarnosti jež na območju Slovenije in tudi Evrope izumre, saj velja za ogroženo vrsto.