Rezultati vsebnosti mikroplastike v ribah porečja Mure vse popolnoma osupnili. Največ delcev so vsebovale ribe iz Krapja.

Dijaka GFML, Domen Bogdan in Tamara Kolerič sta izvedla raziskovalno nalogo s katero sta želela ugotoviti količino mikroplastike v sladkovodnih ribah porečja reke Mure. V 50 ribah iz petih lokacij sta našla kar 239 delcev mikroplastike.

Prlekija-on.net, torek, 27. julij 2021 ob 10:041
Dijaka sta preverjala vsebnost mikroplastike v ribah porečja Mure

Dijaka sta preverjala vsebnost mikroplastike v ribah porečja Mure

Domen Bogdan in Tamara Kolerič, dijaka Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, sta nam posredovala izsledke svoje raziskovalne naloge s katero sta želela ugotoviti količino mikroplastike v sladkovodnih ribah porečja reke Mure. Za nalogo sta na tekmovanju mladih raziskovalcev, ki ga organizira Zavod za tehnično kulturo Slovenije prejela zlato priznanje in dosegla 1. mesto z vsemi možnimi točkami. Nad izsledki raziskave pa sta bila osupla, kot pravita, saj so v 50 ribah iz petih različnih lokacij našli kar 239 delcev mikroplastike.

"Kot veste, se v zadnjih letih v medijih vedno bolj izpostavlja onesnaževanje okolja s plastiko. Medtem pa problematika mikroplastike (izjemno majhni plastični delci) ostaja skrita, četudi ima lahko ta zastrašujoče posledice za organizme. To naju je spodbudilo, da sva v šolskem letu 2020/2021 naredila raziskovalno nalogo, s katero sva želela ugotoviti količino mikroplastike v sladkovodnih ribah porečja reke Mure. V Sloveniji še ni bilo izvedenih meritev mikroplastike v ribah sladkovodnih voda (reke in jezera), torej je bilo najino raziskovanje pilotsko. 70 % odstotkov vse mikroplastike v oceane pa pride ravno iz rek, zaradi česar so tovrstne raziskave enako oziroma še bolj pomembne od tistih v oceanih. Z mentorico dr. Marijo Meznarič smo se odločili povezati z Inštitutom za Vode Republike Slovenije, ki se med drugim ukvarja z ugotavljanjem količine mikroplastike v Jadranskem morju. Koristne informacije, ki sva jih tam prejela so nama omogočile izvedbo meritev mikroplastike v ribah rdečeokah v porečju reke Mure. Rezultati so nas popolnoma osupnili, saj smo v 50 ribah iz petih različnih lokacij našli kar 239 delcev mikroplastike. Šele tedaj sva se resnično zavedala dimenzij tega problema," sta ob tem navedla.

Mladi raziskovalci GFML

Odlični rezultati mladih raziskovalcev Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer


Lotila sta se pisanja mednarodnega znanstvenega članka

Z nalogo sta se prijavila na tekmovanje mladih raziskovalcev, ki ga organizira Zavod za tehnično kulturo Slovenije, kjer sta prejela zlato priznanje in dosegla 1. mesto z vsemi možnimi točkami. Prijavila sta se tudi na razpis Krkinih nagrad, ki bodo potekale jeseni. V sodelovanju z dr. Manco Kovač Viršek iz IzVRS pa sta se pravkar lotila pisanja mednarodnega znanstvenega članka.

Kot še ob tem poudarjata, je do začetka leta 2020 bilo v Evropi narejenih le 5 študij ugotavljanja količine mikroplastike v sladkovodnih ribah, kar kaže na neozaveščenost o problematiki mikroplastike. Sama želita o tem problemu ozavestiti čim več ljudi, ki bi jih seznanila o nevarnostih mikroplastike, s čimer bi prispevali k reševanju problema, ki ga mikroplastika ustvarja.

Največ delcev mikroplastike vsebovale ribe iz Krapja

V raziskovalni nalogi sta proučevala količino mikroplastike v rdečeokah (Rutilus rutilus) na območju toka reke Mure v Sloveniji. Pregledala sta 50 vzorcev rib, ulovljenih na petih različnih lokacijah (rokav reke Mure v Sladkem Vrhu, umetno jezero Stara jama v Zgornjem Konjišču, rokav reke Mure v Hrastju - Moti, akumulacijsko jezero v Gajševcih in počasi tekoč rokav reke Mure na Krapju). V raziskovalni nalogi sta želela ugotoviti količino mikroplastike v ribah in kateri dejavniki na to vplivajo. Ribe sta po ulovu stehtala in izmerila njihovo dolžino. Iz ulovljenih rib sta pobrano drobovje položila v 10 % KOH, ki je povzročil razgradnjo drobovja. Nato sta vse skupaj prefiltrirala in vzorce analizirala pod stereo mikroskopom. Uporabila sta tri metode dela: opazovanje, merjenje in zbiranje podatkov. V vseh vzorcih rib sta našla skupno 239 delcev mikroplastike. Od tega je bilo 230 vlaken in 9 fragmentov. Najmanjšo količino mikroplastike so vsebovale rdečeoke iz Sladkega Vrha, in sicer 3,8 delcev na osebek, največ pa ribe iz Krapja, 5,8 delcev na osebek. Iz raziskovalne naloge lahko razberemo, da so ribe na lokaciji Sladki Vrh vsebovale od 0 do 7 delcev mikroplastike na osebek, v Zgornjem Konjišču od 0 do 9 delcev, v Hrastju - Moti od 0 do 8, v Gajševskem jezeru od 2 do 10 in v Krapju od 2 do 14 delcev mikroplastike na osebek.

"Ugotovila sva, da se preučevane lokacije glede na količino mikroplastike statistično značilno ne razlikujejo. Na podlagi tega sva sklepala, da čistilne naprave in industrijski obrati na količino mikroplastike niso imeli bistvenega vpliva. Število mikroplastike je bilo odvisno predvsem od teže in dolžine vzorcev. Največji delež mikroplastike so predstavljala vlakna, od ostalih kategorij mikroplastike pa sva našla le še fragmente. Ugotovila sva, da so ribe v slovenskih vodah ob vodotoku reke Mure precej onesnažene z mikroplastiko, s katero se še vedno nismo začeli učinkovito spopadati," sta še ob tem zapisala v povzetku raziskave.