Od leta 1992 v Sloveniji 31. oktobra obeležujemo državni praznik, dan reformacije. V Sloveniji za glavno osebo reformacije velja Primož Trubar, ki nas je prvič združil pod pojmom Slovenec. Trubar je leta 1550 izdal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in sploh prvo slovensko tiskano knjigo.

Katekizmu je pozneje dodal še Abecednik, pri pisanju v slovenščini pa se je oprl na govore osrednjega slovenskega prostora, kar kaže na to, da je poznal razlike v govorici v različnih delih ozemlja, kjer so takrat živeli Slovenci. Napisal je več kot 25 del, kar je polovica vseh knjig, ki so jih napisali slovenski protestantski pisci.

Slovenstvo, slovenski knjižni jezik in prve knjige v slovenskem jeziku, so tesno povezane z reformnim gibanjem, ki je privedlo do notranje preureditve Katoliške cerkve in do nastanka novih Cerkva. Za začetnika velja nemški duhovnik Martin Luther, ki naj bi 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v Wittenbergu v Nemčiji obesil 95 tez o prenovi Cerkve in tako opozoril na krizo v njej.

Pomembna pisca iz obdobja reformacije pri nas pa sta tudi Jurij Dalmatin in Adam Bohorič. Dalmatinov prevod Bibilije, ki je bil natisnjen leta 1584 v Wittenbergu, je po mnenju številnih strokovnjakov morda najpomembnejše delo slovenskega protestantizma, med reformacijo pa je nastala tudi prva slovenska slovnica Zimske urice (Arcticae horulae) Adama Bohoriča s slovenskim črkopisom, bohoričico.