Priznanje Andreji Slameršek - neutrudni borki za ohranitev prosto tekočih rek

Da lahko dve veliki slovenski reki, Mura in Sava, še dalje neovirano tečeta po svojih strugah, je predvsem zasluga naravovarstvenice Andreje Slameršek. S podporo nevladnih organizacij ji je uspelo ustaviti več načrtovanih hidroenergetskih projektov, ki bi uničili edinstvene, ekološko dragocene poplavne pokrajine obeh rek. Biologinja Slameršek je danes prejela nagrado Wolfganga Staaba za varstvo narave 2021 za svoje izjemno prizadevanje za naravo evropske vrednosti. Ta nagrada se podeljuje vsako leto, zanjo pa je namenjenih 20.000 evrov, ki se financirajo iz sredstev sklada Wolfganga Staaba za varstvo narave fundacije Schweisfurth.

"Brez neutrudnega strokovnega angažmaja Andreje Slameršek bi bile načrtovane elektrarne na Muri in Savi verjetno že odobrene. Andreja je borka, ki pomembno prispeva k ohranjanju dragocenih obrečnih pokrajin. Je pomemben vzor vsem, ki se zavzemajo za naravo, kljub včasih ostrim napadom uradnih in vladnih krogov. V boju proti Goljatom potrebujemo več Davidov, kot je Andreja," je na podelitvi v Münchnu dejal Ulrich Eichelmann, izvršni direktor organizacije RiverWatch.

Po načrtih energetike v Sloveniji naj bi na reki Muri zgradili skupaj osem hidroelektrarn in reko zajezili v dolžini več kot 50 kilometrov. Reka Sava pa naj bi se spremenila v trak rezervoarjev na velikih površinah. Andreja Slameršek, predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS), je večinoma prostovoljno pisala in usklajevala vloge in pritožbe več naravovarstvenih organizacij v vseh ustreznih postopkih pridobivanja dovoljenj za gradnjo hidroelektrarn. Povezovala je prebivalce in različne politične in kulturne skupine, organizirala okrogle mize, filmske večere, razstave in medijske akcije.

Z uspehom: Od leta 2019 je uporaba reke Mure v energetske namene izključena iz slovenskega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Leta 2019 je slovensko upravno sodišče zaradi formalnih in vsebinskih pomanjkljivosti ustavilo gradnjo načrtovane hidroelektrarne Mokrice na reki Savi, poleti pa je to odločitev potrdilo tudi vrhovno sodišče. Reka Sava in njena edinstvena ribja favna sta za zdaj zaščiteni.

Zdrava poplavna območja so kot reševalne vrvi v naši pokrajini. So dom fascinantni biotski raznovrstnosti, naravni zadrževalniki poplav in absorbirajo toplogredne pline, ki škodujejo podnebju. Vendar so zaradi hidrotehničnih posegov, kot so ravnanje rek, jezovi in utrjevanje bregov, gradnja hidroelektrarn ter širjenje naselij in industrijskih območij, poplavna območja rek zdaj najbolj ogrožen habitat v Evropi.

"Andreja Slameršek je uspela širši javnosti predstaviti velik pomen varstva rek in to vprašanje uspešno umestiti na politično agendo. S podelitvijo nagrade Wolfganga Staaba za ohranjanje narave za leto 2021 jo želimo podpreti pri njenem pomembnem delu in počastiti njeno izjemno predanost," svojo odločitev utemeljuje žirija, ki jo sestavljajo dr. Dorette Staab (ustanoviteljica), prof. dr. Emil Dister (nekdanji Tehnološki inštitut v Karlsruheju/Inštitut za poplave), Andreas Krug (Zvezna agencija za varstvo narave) in Dr. Niels Kohlschütter (Fundacija Schweisfurth).

Mura in Sava - pomembni reki za Slovenijo in Evropo

Mura je v Sloveniji del rečne pokrajine evropskega pomena - "Amazonke Evrope", ki obsega rečne sisteme Mure, Drave in Donave ter se razteza prek Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Srbije. Slovenska Mura in njene poplavne ravnice so dom največjih poplavnih gozdov v Sloveniji ter nenavadne pestrosti ribjih vrst z več kot 60 vrstami. Na tem območju živijo tudi različne ogrožene vrste, kot so vodomec, črna štorklja, orel belorepec, bober, vidra in številne druge. Poplavna območja slovenske Mure so zaščitena kot območje Natura 2000, UNESCO pa jih je leta 2019 priznal kot biosferni park.

Sava je največja reka v Sloveniji. Delno je zaščitena kot območje Natura 2000 in je zelo ekološko pomembna, zlasti zaradi svoje ribje favne. Sava je znana po svojem obilju sulcev. Sulec je sorodnik postrvi in lahko zraste do 1,5 metra v dolžino. ,Ta "rečni tiger", ki je bil nekoč zelo razširjen, danes velja za globalno ogroženega, predvsem zaradi razvoja hidroelektrarn.

O Andreji Slameršek

Andreja Slameršek je bila rojena leta 1980 na Ptuju, v severovzhodni Sloveniji. Študirala je kemijo in biologijo, po študiju pa se je zaposlila na Zavodu RS za varstvo narave. Med letoma 2016 in 2020 je bila direktorica podjetja Naravovarstveno svetovanje, ki ga je ustanovila, od leta 2015 pa je častna predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS).

O nagradi Wolfganga Staaba za ohranjanje narave

Nagrado Wolfganga Staaba za ohranjanje dediščine financira Sklad Wolfganga Staaba za ohranjanje dediščine Fundacije Schweisfurth. Da bi ohranili in obnovili naravno stanje rek in poplavnih območij, se vsako leto podeli nagrada v višini 20.000 evrov za posebne dosežke na področju trajnostnega razvoja rečnih in poplavnih pokrajin. Prijave ali nominacije za nagrado za leto 2022 lahko oddate od zdaj do konca februarja. Več informacij: https://schweisfurth-stiftung.de/oeko-ethik/wolfgang-staab-naturschutzpreis-fluesse-schuetzen-leben-schuetzen.

Wolfgang Staab (1938-2004) je v Porenju-Pfalzu zaslovel kot strasten okoljevarstvenik. Kot predsednik podružnice BUND v Porenju-Pfalzu je dolga leta zelo uspešno deloval; pozneje je bil blagajnik v nacionalnem združenju BUND. Dr. Dorette Staab je leta 2014 v okviru Fundacije Schweisfurth ustanovila Sklad Wolfganga Staaba za ohranjanje narave.