Zgodba o Danny-ju

»Likovni entuziast, najbolj ahasferski potujoči umetnik z zlato risarsko delovno roko, mislec, redek med umetniškimi dušami, ki tako izgorevajo na Parnasu likovne umetnosti, ki to počne ob tolikih ustvarjalnih srečanjih z umetniki, kjer se krešejo misli, zamisli, pogledi, izkušnje, analize, dognanja, zaključki o estetiki likovnih vrednot, organizator raznih likovnih srečanj, likovnih delavnic in še kaj«, je za Danijela Ferlinca Danny-ja zapisal starosta slovenskega likovnega kroga gospod profesor Janez Bernik.

Le-ta je svojim študentom »vcepljal« čut za domovinsko vzgojo, ki jo bodo kot bodoči likovniki prenašali na mlade rodove. A nemirna umetniška duša je Danny-ja »odgnala« na enoletno popotovanje po svetu, ki pa se je zavleklo na nekaj let. Tako se je njegov študij na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ustavil na tej točki in še kar čaka in čaka…«

To je na otvoritvi 24 slikarskih del v DOSOR-ju, Domu starejših občanov Radenci, 4. avgusta letos povedala Tatjana Mijatović, predsednica Likovnega društva Gornja Radgona, ter nadaljevala: »…Pridobil si je znanja odličnega poznavalca tehnike in mojstra, ki z umirjeno potezo oblikuje zgovorne umetniške izdelke. Umetnostna zgodovinarka, profesorica Mojca Polona Vaupotič, je zapisala, da Danny-ja najbolj  zanima stopnjevanje barv, na primer modre. Tako njegova tihožitja spajajo močne tople barve, oranžne, rjavi toni in prefinjeni okri ter menila, da je Danny eden tistih umetnikov, ki se upa in zna prisluhniti šepetu pokrajine, duhu portretiranca, se skloniti h preprosti tihi lepoti tihožitij in slovenskih domov. Njegova umetnost je posvečena spoštljivemu odnosu do bivalne,osebnostne in hkrati kulturne dediščine. Predstavlja impresijo o svojstvenem kmečkem življenju, ki je hkrati dokaz pestrih zgodovinskih usod, ki s svoje strani ponazarjajo zgodovinske utrinke in življenje le teh.

Njegov nekdanji profesor na ALU, Kiar Meško, je poudaril, da je Danny eden izmed redkih likovnih ustvarjalcev, ki še vzame slikarski material in se oprta s stojalom, ter slika neposredno v naravi. V likovnih delih, predvsem v ciklusu Haloz in Slovenske gorice je posebej prepoznaven, saj interpretira neke vrste duhovno občutje, ko je vsaka naslikana pokrajina drugačna specifika in jih dviga v mojstrovino. Sedaj že pokojni ravnatelj Pokrajinskega muzeja v Kranju, dr. Cene Avguštin, je ob  Danny-jevi razstavi okoli devetdesetih letih prejšnjega stoletja zapisal, da imajo njegove risbe in slike tudi veliko dokumentarno vrednost, saj bodo zanamcem pričevale o življu pri nas, ko nekoč upodobljenih motivov  v pokrajini zdavnaj ne bo več.

Nikoli ni popolnoma zadovoljen z dokončanim delom, zato veliko raziskuje spreminja stile in tehnike slikanja in na koncu vedno prosi za kritiko in njeno mnenje osebo, ki je zanj edina in resnična, to je njegova še ne 12 letna hčerka Danija, ki z velikimi koraki stopa v svet umetnosti.

Danny-ju je pred nekaj leti bila zaupana »galerija občinska avla« na Sveti Ani in v njej organizira razstave svojih prijateljev slikarjev. Pripravi kar nekaj likovnih srečanj in delavnic vsako leto, ki so postale prepoznavne in priljubljene med umetniki doma in tudi v tujini. Leto 2011 pa je zanj tudi leto majhnega jubileja, kajti mineva 35 let njegovega delovanja na likovnem področju.
V kulturnem delu programa na otvoritvi razstave je na harmoniko večkrat zaigral njegov dolgoletni prijatelj od Svete Ane Bojan Kacjan, a Tatjana Mijatović je otvoritveno slovesnost popestrila z recitiranjem ene najnovejših Danny-jevih pesmi »Anina paleta« (nastala takoj po končani letošnji 5. Anini paleti, od 8. do 10. julija) ter z zaključno mislijo, da so Danny-jeva dela  »Oda radosti in življenja«.