Pravljični večer za odrasle posvečen pesniku Marku Kočarju

Pravljični večer za odrasle, s katerim smo se poklonili izjemnemu prleškemu pesniku in domoljubu Marku Kočarju, je potekalo v odstrtem duhovnem vzdušju. Njegove pesmi so se nas dotaknile, ganile in v nas razprostrle bistrino.

Ko so na večeru izzveneli zadnji toni kitare, se je skozi okno po nevihti usul pramen neverjetne svetlobe.

Zadnja zbirka pesmi, z zelo pomenskim naslovom Ftrjüc, je nastajala še v času Markovega življenja. Impresijo besed intimno nagrajujejo slike priznanega prleškega fotografa Cirila Ambroža.

V poslednji Markovi pesmi iz zbirke je poslanica slovesa.

Ko bodo vztrepetale ustne suhe,
ko bo nenadoma zastal utrip,
ko v prsih bo zagrgralo kratek hip,
ko roka bo omahnila na rjuhe,

ko bo v očeh ugasnil zadnji plamen,
ko bo priprla veke topla dlan...
ko pojdem nekam daleč, daleč vstran,
v spomin bi si želel navadni kamen.

Brez letnic. Kdo bi mučil se in štel!
Brez križ. Križ sem sam predolgo nosil.
A nekaj le bi vas na tihem prosil.
K imenu rad bi stihe te imel:

Sonce, razlij se čez mračno spoznanje!
Veter, ponesi ljudem moj pozdrav!
Noč, razprostri nad menoj mirovanje!
Bil sem, kar sem, in kar sem, bom ostal.

Marko, počivaj v miru.

Zapisala Jasna Branka Staman, Splošna knjižnica Ljutomer