Na Miholovem sejmu razglasili naj prleško tünko 2022

Poleg lokalnih rokodelcev so se predstavili tudi rokodelski centri z drugih regij Slovenije, opravili so blagoslov folklornih kostumov in ljudskih instrumentov, v kulturnem programu so sodelovali domači kulturni ustvarjalci in društva, program pa so tudi letos popestrili s festivalom otroških folklornih skupin Mihecfest...

Prlekija-on.net, torek, 27. september 2022 ob 19:43
Miholov sejem 2022

Miholov sejem 2022

V nedeljo, 25. septembra, je v Veržeju potekal tradicionalni Miholov sejem, sejem rokodelstva, domače kulinarike in lokalnih proizvodov. Na sejmu, ki je potekal v sklopu praznovanja farnega zavetnika sv. Mihaela, so tudi letos v obliki rokodelske tržnice predstavili ustvarjalni potencial ter prenos rokodelskih znanj in spretnosti različnim generacijam obiskovalcev. Na sejmu sodelujejo izključno rokodelci, ki imajo pridobljen certifikat Slovenija Art&Craft, oz. povabljeni rokodelci. Poleg lokalnih rokodelcev so se predstavili tudi rokodelski centri z drugih regij Slovenije, tako da so lahko na sejmu ponudili slovensko rokodelstvo v malem. Letos se je predstavilo rekordno število razstavljalcev, kar 48. To so tudi rokodelci iz celotne Slovenije z izdelki različnih rokodelskih tehnik, ki so narejeni iz naravnih materialov.

Da je bil sejem čim bolj zanimiv za širšo množico, so letos pripravili na ta dan različne aktivnosti - v Centru DUO so odprli razstavo oblikovalca kovin, kiparja in ustvarjalca Roberta Juraka, v kulturnem programu so sodelovali domači kulturni ustvarjalci in društva, program pa so tudi letos popestrili s festivalom otroških folklornih skupin Mihecfest. Pripravili so tudi blagoslov folklornih kostumov in ljudskih inštrumentov ter izbor za najboljšo prleško tünko 2022.

Mašna slovesnost ob praznovanju farnega zavetnika Svetega Mihaela je letos bila posebna, saj je 25 let bogoslužja obhajal tudi srebrnomašnik, domačin iz Veržeja, sicer pa župnik pri Mali Nedelji, Srečko Fras.

Sledila je povorka odraslih folklornih skupin. Predstavile so se Folklorno društvo Gornja Radgona, starejša Folklorna skupina KD Slavko Osterc Veržej, Folklorna skupina društva upokojencev Križevci »Veseli Prleki«, Folklorno društvo Prekmurje Lendava, Folklorna skupina Kulturnega društva Cven in Folklorna skupina Leščeček KD Slavko Osterc Veržej. Jože Pozderec, župnik v Veržeju, je ob tem opravil blagoslov folklornih kostumov in ljudskih instrumentov, nato pa so se na odru predstavile folklorne skupine, vsaka je pripravila zanimiv nastop. Za sodelovanje so skupinam podelili zahvale, ki jih je podelil Blaž Cuderman, direktor Zavoda Marianum Veržej.

V kulturnem programu se je tekom dneva predstavila tudi moška vokalna skupina KD Slavko Osterc Veržej, ki pod umetniškim vodstvom Tatjane Rozmarič Poštrak deluje od leta 1999. Repertoar zajema domače in tuje pesmi, narodne in umetne ter nabožne in pogrebne pesmi. Skupina nastopa v domovih starejših občanov v Pomurju, se redno udeležuje območnih srečanj odraslih pevskih zborov in vokalnih skupin, poje na slovesnih mašah in pogrebnih slovesnostih, vasuje v krajih občine, izvede letni in božični koncert v domačem kraju in z veseljem sodeluje z drugimi skupinami in društvi.

Vsako leto večji poudarek lokalni ponudbi

Opoldne je sledil osrednji dogodek sejma - razglasitev zmagovalca Prleške tünke in mesa iz zaseke 2022. Pred podelitvijo priznanj je zbrane nagovoril župan Občine Veržej, Slavko Petovar, na razglasitvi pa se jim je pridružila tudi aktualna Ljutomerska vinska kraljica Tina Pregrad - Martina XX., ki je nekaj povedala tudi o dobri prleški kapljici, ki gre odlično k tünki.

Še pred razglasitvijo rezultatov se je na odru predstavil Godalni trio, ki ga sestavljajo Lara in Lucija na violini in Vita na violončelu. Dekleta so končale 8 let Glasbene šole Slavka Osterca v Ljutomeru. Tudi po zaključku glasbene šole jih druži veselje do glasbe. S svojimi glasbenimi točkami rade popestrijo programe na različnih kulturnih in športnih prireditvah ali pa si z vajami polepšajo vikende z glasbo. Mentorica je Hermina Matjašič.

Na Miholovem sejmu dajejo vsako leto večji poudarek lokalni ponudbi, med katero je najpomembnejša lokalna hrana. Eden najprepoznavnejših kulinaričnih izdelkov Prlekije je prleška tünka, ki se lahko ponaša z evropsko zaščito geografske označbe. To pomeni, da se lahko prleška tünka izdeluje le na točno določenem geografskem območju in da lahko poimenovanje izdelka kot prleška tünka uporabljajo le certificirani proizvajalci. Nosilec zaščite je društvo za promocijo in zaščito prleških dobrot.

Z namenom promocije prleške tünke in povečanja števila certificiranih proizvajalcev je društvo v sodelovanju z organizatorji Miholovega sejma pripravilo že četrto ocenjevaje prleške tünke in mesa iz zaseke. Ocenjevanje je potekalo v zavodu Marianum. Ocenjevalna komisija je izdelke ocenjevala po pravilniku o ocenjevanju mesnih izdelkov za prleško tünko. To pomeni, da so bili tudi vzorci necertificiranih proizvajalcev ocenjeni po enakih kriterijih, kot certificirani izdelki.

Tudi v letošnjem letu je bilo ocenjevanje izvedeno v dveh kategorijah in sicer v kategoriji tržnih proizvajalcev in v kategoriji netržnih, ljubiteljskih izdelovalcev prleške tünke. Podelili so bronasta, srebrna in zlata priznanja po vsaki kategoriji, na koncu pa so posebej izpostavili tri najboljše ocenjene izdelke ne glede na kategorijo in izdelku z najvišjo oceno podelili laskavi naslov Naj tünka 2022.

V letošnjem letu je komisija v sestavi - predsednica Irena Kos iz KGZ Celje, članici Slavica Strelec iz KGZ Ptuj in Ivanka Donko, ocenila sedem vzorcev mesa iz zaseke oz. prleške tünke. Ocenjevanje se je vršilo na podlagi pravilnika o ocenjevanju Prleške tünke.

Pri pregledu vseh ocenjevalnih zapisnikov je bila komisija enotnega mnenja. Odstopanja so bila minimalna, z manjšimi napakami, ki pa jih v tehnološkem postopku lahko odpravimo - suh, drobljiv izdelek, rahlo presoljen, prisotnost rahle žarkosti, izstopajoči vonj po dimu, neizkrvavljenost. To so bile ugotovitve pri mesu, vse zaseke pa so bile zelo dobre.

Tovrstna ocenjevanja pa so namenjena prav temu, da odkrivajo majhne napake in jih skušajo odpravljati. Za pripravo kvalitetnega mesa v zaseki oz. prleške tünke pa je potrebno kar nekaj znanja in upoštevanje vseh korakov v tehnološkem postopku - od vzreje prašiča, zakola, ohlajenosti mesa, upoštevanje temperatur, obdelave slanine, vsoljevanje, dimljenje ter priprave tünke in zorjenje mesa v zaseki.

V kategoriji necertificiranih izdelovalcev mesa iz zaseke oz. prleške tünke so bili ocenjeni štirje vzorci. Bronasto priznanje je prejela Anja Vargazon s Cvena. Zlata priznanja so prejeli Jožef Rautar iz Veržeja, Janko Kodila iz Markišavcev in Boris Rantaša iz Veržeja.

Med certificiranimi proizvajalci prleške tünke so bronasto priznanje prejeli Kmetija Daniela Vargazona s Cvena, srebrni priznanji sta prejela Panvita MIR d.d. Gornja Radgona in Kmetija Marjana Koroša iz Križevcev pri Ljutomeru.

Pri absolutnih ocenah se je komisija odločila, da je tretjo najvišjo oceno dosegel izdelek proizvajalca Borisa Rantaša iz Veržeja z oceno 19,00 točk. Drugo mesto je dosegel izdelek proizvajalca Jožefa Rautarja iz Veržeja z oceno 19,50 točk, najvišjo oceno na letošnjem ocenjevanju Prleške tünke in s tem naziv Naj tünke 2022 pa je dosegel izdelek proizvajalca Janka Kodile iz Markišavcev z maksimalno oceno 20,00 točk.

Sejem popestrili z umetninami Roberta Juraka

Namen Miholovega sejma je promocija rokodelske dejavnosti in lokalne kulinarike ter dejavnosti posameznih društev in interesnih skupin. V Veržeju je bilo v preteklosti pestro sejemsko dogajanje, ki ga z Miholovim sejmom obujajo, hkrati pa s kvalitetno ponudbo na stojnicah, zanimivim spremljevalnim programom in prleškim pridihom delajo edinstvenega in vse bolj prepoznavnega. Letos so tako ob tem pripravili še razstavo oblikovalca kovin, kiparja in ustvarjalca Roberta Juraka.

Popoldne je sledil koncert skupine "Bosi.si", ki je unikatna tako po izgledu, kot instrumentalni zasedbi in imenu. Ime Bosi.si izhaja iz dejstva, da zmeraj in povsod nastopajo bosonogi, s tem pa hkrati z glasbo, pesmijo in radostjo v srcu vzpodbujajo ljudi, da se obrnejo nazaj k naravi in naši tradiciji zdravega življenja. Repertoarno se ne omejujejo samo na določeno glasbeno zvrst, zato se na spisku najdejo, poleg domačih ljudskih skladb, tudi mediteranske, irske, folk in country skladbe. Temu pa se trudijo dodati tudi lastne avtorske skladbe, ki jih drugje zaenkrat ni možno slišati.

Sledil je »MiHeC Fest«, otroški folklorni festivali, kjer so se predstavile štiri mlade skupine.

Za konec se je predstavil še Ansambel Klas. Gre za mlad prleški ansambel, ki igra narodno-zabavno glasbo. Na zabavah pa radi goste razveselijo tudi z ritmi zabavne glasbe. Za svoj uraden začetek štejejo začetek leta 2022, ko so se zbrali na prvih vajah v gasilskem domu na Spodnjem Kamenščaku. Začutili so potencial, zato so se odločili za ustanovitev ansambla. Glede poplave različnih imen ansamblov so se sprva težko odločili za ime, nato pa so se po nekaj vajah odločili za Ansambel Klas, saj je njihova prioriteta izvajanje kakovostne 4-glasne domače in tuje glasbe.

Člani ansambla so Antonija Kosi in Matej Škrlec iz Ljutomera, Boštjan Lubi iz Veržeja ter David Lukner in Aljaž Šimunić iz Ormoža. Med njimi najdete ekonomista, računalniškega programerja, strojnika, študentko zdravstvene nege in učitelja glasbe. Moški del ansambla je med drugim aktiven tudi pri FS Leščeček, zato boste med njihovim repertoarjem velikokrat slišali ljudske pesmi v a capella verziji.



Več v Kultura in izobraževanje