Vprašanja o tem, kje, kako, zakaj in kdaj se zavarovati, so zagotovo primerna, kadar omenjamo dodatno zdravstveno zavarovanje. V Sloveniji poznamo obvezno zdravstveno zavarovanje in prostovoljna zdravstvena zavarovanja, h katerim sodijo tako dopolnilno zavarovanje kot dodatna zdravstvena zavarovanja.

Moramo pa vedeti, da je dopolnilno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji tako rekoč nujno. Obvezno zdravstveno zavarovanje namreč ne krije vseh stroškov zdravstvenih storitev - v večini primerov krije le določen odstotek vrednosti zdravstvene storitve. Če nimate sklenjenega dopolnilnega zavarovanja, morate razliko do polne vrednosti doplačati sami.

Kaj je dopolnilno zdravstveno zavarovanje?

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje vas obvaruje stroškov doplačil za zdravstvene storitve, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti. S plačilom te premije se tako izognete visokim doplačilom pri obisku zdravnika, zdravljenju v bolnišnici, prevzemu zdravil na recept in pri drugih zdravstvenih storitvah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, pri katerih bi morali doplačati.

Kaj je dodatno zdravstveno zavarovanje?

Dodatno zdravstveno zavarovanje krije stroške nadstandardnih zdravstvenih storitev oziroma storitev, ki bi jih sicer morali v celoti poravnati samoplačniško.

Kdaj si moram urediti dopolnilno zdravstveno zavarovanje?

Najkasneje v roku 1. meseca od ureditve obveznega zdravstvenega zavarovanja, saj v nasprotnem primeru pademo v trimesečno čakalno dobo.

Čakalna doba je obdobje, ko zavarovanec plačuje premijo, vendar nima kritja. Trimesečna čakalna doba velja za vse, ki sklepajo dopolnilno zavarovanje po več kot enomesečni dobi nezavarovanosti in zavezanosti za doplačila. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje kdaj začne veljati

Zakaj čakalna doba?

Zakonodajalec je s čakalno dobo želel vzpostaviti plačilno disciplino med prebivalstvom v RS. Če čakalne dobe ne bi bilo bi vsakdo ob bolezni ali nesreči lahko dopolnilno zdravstveno zavarovanje sklenil takoj, po končanem zdravljenju pa premije ne bi več plačeval. Možnost zdravstvenega kolapsa bi bila posledično precejšnja.

Z uvedbo trimesečne čakalne dobe pa se tem težavam zavarovalnice izognejo. Vsakomur je jasno, da bo v primeru neplačevanja v primeru bolezni ali nezgode, stroške zdravstvenih storitev moral plačevati sam, saj 3 mesece na zdravnika v večini primerov ne moremo čakati.

Čakalne dobe si ni izmislila ena od zavarovalnic, temveč je državni zbor sprejel Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki predvideva, da če zavezanec za dopolnilno zdravstveno zavarovanje zamudi enomesečni z zakonom določen rok, lahko sklene dopolnilno zdravstveno zavarovanje le s trimesečno čakalno dobo.

To pomeni, da zavarovanec v tem trimesečnem obdobju plačuje premijo, prav tako plačuje tudi zdravstvene storitve iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v tem obdobju iz lastnega žepa.

Prav tako zavarovanec po preteku trimesečne čakalne dobe ne dobi povrnjenih stroškov zdravstvenih storitev, ki so v tem trimesečnem obdobju nastali. Zavarovalnica pa zavarovancu krije vse stroške zdravstvenih storitev, ki narastejo po poteku tri mesečnega obdobja, seveda ob predpostavki, da ima sklenjeno obvezno zdravstveno zavarovanje.

Zavarovalnica pri kateri imam sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje mi ne ustreza?

Pri menjavi zavarovalnice morate najprej vedeti na katero zavarovalnico želite iti. Postopek ni zapleten. Posebnost pri menjavi dodatnega zdravstvenega zavarovanja je trimesečni odpovedni rok.

Pri tem je potrebno vedeti, da smo pri menjavi zavarovalnice vseskozi zavarovani, saj obstoječa zavarovalnica krije stroške zdravstvenih storitev točno do datuma prekinitve, že naslednji trenutek pa stroške morebitnih zdravstvenih storitev krije nova zavarovalnica.

V primeru menjave dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je pogoj, da imate zavarovanje pri obstoječi zavarovalnici sklenjeno več kot 12 mesecev.

Zavarovalnico lahko v primeru dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja torej zamenjamo po enem letu s trimesečnim odpovednim rokom. Tehnično to pomeni, da ko dopolnilno zdravstveno zavarovanje sklenemo, ga bomo morali plačevati vsaj 16 mesecev. Prekinemo ga lahko v 13 tem mesecu in ga nato plačujemo še 3 mesece, skupno torej 16 mesecev.

Koliko plačujem, če ne želim plačevati dopolnilnega zavarovanja?

Višina doplačila, če nimate dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je odvisna od posamezne zdravstvene storitve. Nekatere v celoti krije obvezno zdravstveno zavarovanje (npr. zdravljenje in rehabilitacija malignih bolezni), pri večini pa doplačilo znaša od 5 pa vse do 90 odstotkov.

Kaj to pomeni dolgoročno?

Zakon od 1. 1. 2006 dalje določa, da se za vsako polno leto nezavarovanosti premija poviša za 3 %. Vsako polno leto, ko niste dopolnilno zdravstveno zavarovani se torej vaša bodoča premija zviša za 3 %, pri čemer lahko skupno povišanje premije znaša največ 80 %.
Špekuliranje s prihranki v mlajših letih, ko je verjetnost za bolezni manjša, se torej dolgoročno ne splača, saj zakon določa, da boste v tem primeru kasneje plačevali višjo premijo. 

Vsekakor se nam pri zdravju špekulacija ne obrestuje. Ko bomo nujno potrebovali zdravstvene storitve, bo vsakih 10€ preveč in hkrati nepomembnih. Na prvem mestu bo le zdravje. Boljše je, da plačujemo minimalen strošek sproti, kot pa da odplačujemo kredit v kasnejših letih, ki ga glede na stanje lahko sploh ne bi dobili.