Na podlagi sedme alineje prvega odstavka 107. člena Ustave Republike Slovenije, druge alineje 3. člena in tretje alineje 4. člena ter prvega odstavka 7. člena Zakona o odlikovanju častni znak svobode Republike Slovenije je predsednik republike Borut Pahor izdal ukaz o podelitvi odlikovanja častni znak svobode Republike Slovenije.

Za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije so znak prejeli Milan Bolkovič, Miroslav Debelak, Milan Kangler, Robert Kešpert, Franc Krenčnik, Dimitrij Lokovšek in Diverzantska skupina 6. pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe Nova Gorica.

Milan Bolkovič je naš rojak in nekdanji predsednik Prleškega društva generala Maistra, ki je bilo ustanovljeno med prvimi v Sloveniji, že leta 2005. Bolkovič je društvu predsedoval 12 let. V tem času je društvo aktivno sodelovalo pri organizaciji lokalnih državnih proslav, širjenju domoljubne zavesti ter ozaveščanju javnosti o liku in delu Rudolfa Maistra. Takratni predsednik je tudi najbolj zaslužen, da se je v Ljutomeru postavil eden najlepših spomenikov generalu Maistru leta 2010, ki ga ne prikazuje zgolj kot vojaka ampak predvsem kot intelektualca in pesnika.

Častni znak svobode Republike Slovenije

Osamosvojitev Slovenije je največje dejanje in dosežek v zgodovini slovenskega naroda. Temeljila je na izraženi volji prebivalcev Slovenije, ki so decembra 1990 na plebiscitu odločili, da Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Zelo hitro pa se je pokazalo, da bo treba suverenost in samostojnost doseči z oboroženim bojem. Z odločnostjo, pogumom in preudarnostjo nam je v vojni za Slovenijo uspelo zavarovati zgodovinsko pridobitev. K temu je odločilno prispevala odlična pripravljenost takratne Teritorialne obrambe Republike Slovenije, policije in organov za notranje zadeve, številnih organizacij in posameznikov, ki so vsak na svoj način ter po najboljših močeh prispevali k uspešni obrambi države.

Med desetdnevno vojno za Slovenijo so za orožje prijeli mnogi in se pridružili skupnemu uporu proti agresorju. Klic svobodne Slovenije je premagal vsako bojazen. Odločno so stopili v bran demokratičnih procesov v Sloveniji in vrednot, na katerih smo vzpostavljali novo slovensko državo. S svojimi hrabrimi dejanji so rešili marsikatero življenje, rojake pa ozavestili, da smo se sposobni tudi v najnevarnejših okoliščinah s požrtvovalnostjo in strokovnostjo spoprijeti z vsemi, tudi najzahtevnejšimi in najnevarnejšimi izzivi. Postali so slovenski junaki in se trajno zapisali v zgodovinski spomin Slovencev.

Pri tem so se posamezniki in enote s svojim nesebičnim delovanjem in izredno hrabrostjo še posebej izkazali.

Milan Bolkovič, Miroslav Debelak, Milan Kangler, Robert Kešpert, Franc Krenčnik, Dimitrij Lokovšek in pripadniki Diverzantske skupine 6. pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe Nova Gorica, ki so jo sestavljali poveljnik Srečko Lisjak, desetnik Ivan Močnik, Venceslav Hvala, vodnik 1. stopnje Boris Lozar, Jožef Nemec, Miran Žnideršič, višji vodnik Dušan Jerončič, Zdenko Janaškovič in vodnik Marjan Sedej, so bili junaki in so zgled za hrabrost in pogum. Vsak od njih se je izkazal s popolno predanostjo, požrtvovalnostjo, iznajdljivostjo, predvsem pa smelostjo in pogumom pri izvajanju nalog, ki so jim bile zaupane. V zahtevnih in pogosto tveganih akcijah so brez pomisleka izpostavili svoje življenje.

Aktivno so sodelovali že v samih pripravah na osamosvojitev in vzpostavitev države kot organizatorji in pripadniki Manevrske strukture narodne zaščite ali v pripravah na osamosvojitev kot pripadniki obrambnih in varnostnih struktur.

Pogum in smelost so dokazali kot posamezniki ter v okviru enot in skupin. Njihovo delovanje je bilo sodelovanje pri pomembnih akcijah v času priprav na osamosvojitev, brezkompromisni in pogumni napadi na oklepno kolono ali onesposobitev vojaških zmogljivosti Jugoslovanske ljudske armade, zajetje pomembnih objektov, poveljevanje bojni skupini in zajetje visokih oficirjev sovražne vojaške varnostne službe, napadi na stražnice in vojašnice tedanje JLA ter zajetje nasprotnikovih vojakov, sodelovanje pri preprečitvi napada na civilno prebivalstvo in njegova zaščita, številne policijske akcije ter akcije, s katerimi so varovali tedanje slovensko državno vodstvo. Vseh preprosto ni mogoče dovolj poudariti. Sleherno dejanje od naštetih je bilo izjemno.

Milan Bolkovič, Miroslav Debelak, Milan Kangler, Robert Kešpert, Franc Krenčnik, Dimitrij Lokovšek in pripadniki diverzantske skupine so za svojo izjemno hrabrost v boju s takratno JLA in nesebično pripravljenost, da žrtvujejo življenje za svobodo domovine, v letih 1991 oziroma 1993 prejeli častni vojni znak Teritorialne obrambe Republike Slovenije. To je najvišje vojaško odlikovanje za osebno hrabrost v vojni za Slovenijo. Njihova hrabrost in požrtvovalnost jih povezujeta z drugimi prejemniki tega vojaškega odlikovanja, ki so za svoja izjemna dejanja prejeli tudi častni znak svobode Republike Slovenije.

Za njihov neizbrisni prispevek pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije ter za izjemno hrabra dejanja med osamosvojitveno vojno se tudi njim Republika Slovenija zahvaljuje s častnim znakom svobode Republike Slovenije.