V soboto, 10. decembra, je v prostorih novega Mladinsko kulturnega centra v Ljutomeru potekala okrogla miza o stanovanjski problematiki, ki jo je organiziral Prleški študentski klub.

Sogovornika iz Inštituta za študije stanovanj in prostora ter Zadruge Zadrugator sta predstavila problem pomanjkanja cenovno dostopnih stanovanj in stavbnih zemljišč. Kot alternativo gradnji javnih neprofitnih stanovanj sta predstavila stanovanjske zadruge. Te temeljijo na ideji skupinske investicije v gradnjo ali obnovo stanovanjske zgradbe na občinskem zemljišču. Člani stanovanjske zadruge v obliki stroškovne najemnine, ki je veliko ugodnejša od tržnih, odplačujejo kredit, ki ga za gradnjo ali obnovo stavbe najame zadruga. S spremembo zakonodaje bi lahko občine zadrugam podelile brezplačno stavbno pravico, s čimer bi zemljišča ostajala v javni lasti, stanovanjske skupnosti pa bi imele prednost pred zasebnimi investitorji, ki na trgu višajo cene zemljišč. Občine, ki imajo zemljišča, nimajo pa dovolj sredstev za gradnjo novih neprofitnih stanovanj, bi na ta način občanom pomagale z zagotovitvijo zemljišč.

Pomanjkanje neprofitnih stanovanj

Podžupan Niko Miholič je predstavil stanovanjsko situacijo v Občini Ljutomer. Občina ima v lasti 175 neprofitnih stanovanj, za katere sicer praviloma ni čakalne liste, a to ne pomeni, da stanovanj ne primanjkuje. Na trgu praktično ni ponudbe stanovanj za nakup ali najem, cene na kvadratni meter pa so se približale cenam v Mariboru. Za novogradnje Občina Ljutomer predvideva komunalno ureditev zemljišča v Stročji vasi in stanovanjskega naselja Vila, a ni informacij, ali bo katero od zemljišč namenjeno tudi gradnji neprofitnih stanovanj, ali pa bo šlo zgolj za zasebne investicije.

Pogovor je vodil Žan Petek, ki je glede na prejete odgovore ostalih deležnikov predstavil tudi situacijo v Občini Križevci, kjer imajo 20 neprofitnih stanovanj, nimajo pa zemljišč, na katerih bi lahko zgradili nova stanovanja. Odgovor Varne hiše Pomurja je potrdil pomisleke prisotnih, da prijave na javne razpise za dodelitev neprofitnih stanovanj niso odraz realnega povpraševanja. Uporabnice, ki po zaključku bivanja v varni hiši iščejo namestitev, velikokrat zamudijo razpis ali pa ne morejo čakati na naslednjega. Pravih podatkov, koliko iskalcev stanovanj je primoranih stanovanjski problem rešiti na drugačen način, bodisi z vselitvijo v stanovanje z visoko najemnino ali s selitvijo v drug kraj, v državi nimamo.

Poslanka Sara Žibrat je glede stanovanjske politike dejala, da bo ta pod okriljem novega Ministrstva za solidarno prihodnost jasna v prihodnjem letu in da so dodatna proračunska sredstva za leto 2023 že zagotovili z rebalansom. Izpostavila je tudi odgovornost občin kot avtonomnih samoupravnih enot, da ustrezno gospodarijo s svojimi zemljišči in v prostorskih načrtih zagotavljajo določen delež javnih stavbnih zemljišč, ki bodo namenjena gradnji cenovno dostopnih stanovanj, in ne špekulativnim investicijam.