45. Rojstni den

, ponedeljek, 12. september 2011 ob 16:502
45. Rojstni den

45. Rojstni den

 

 

45. rojstni den

Pret dvema tjednoma sen dopuna 45 let. Zaron mojega rojstnega dneva sen se zbüda bole čemerne vole, ja, leta pač naredijo svoje!

Odprava sen se f kühjo v prepričanji, da de mi žena že zaron popestrila den s svojin: "Vse najbojše, možiček moj zloti!" in me verjetno presenetila tüdi s kakšin darilcem. Pa je ne rekla niti dobro jütro, kaj šele tistega, ka sen pričaküva!

Dobro!, sen si misla, se takše so pač žene po neke letih. Ampak deca, o ja, ti se bodo pač spotili na mene!? Tüdi deca so prišli k zajtrki in tüdi uni neso rekli nič.

Globoko razočarani sen se odprava na delo. V trenutki, gda sen stopa skoz dveri svoje pisarne, je moja tajnica Jana s prešernen nasmehon na vüstah zakričala: "Dobro jütro, gospot šef, in vse najbojše za vaš rojstni den!" Takoj sen se počüta bojše! Vse neše se je spota, da toti den praznüvlen rojstni den.

Zakopa sen se v delo in dela do pudneva. Zaten je potrkala Jana na moje dveri in mi prijozno rekla: "Vete, šef, tak lep den je vüni, pa še vaš rojstni den je gnes, ke ko bi šli z menoj na obed!"

"To je najlepša stvor, ke sen jo gnes čüja," sen ji otguča. Greva!? Šla sva na obed. Pa ne to, kon ponavodi zahojamo; šla sva v malo, odlično restavracijo, si privoščila martini in neskončno uživala op dobri hroni.

Gda pa sva se pelala nazaj na delo, je Jana predlogala: "Vete, šef, tak lep den je gnes, najbrš nama je ne potrebno iti takoj nazaj v pisarno, ali ne??"

"Ne, seveda ne!", sem otguča, kak bi verjetno otguča vsoki dober šef, ke je zadovolen s svojo tajnico.

"Potli pa vas povabin k meni na kupico!", se je nasmijola Jana.

V jenem stanovoji sen se udobno namestija in bilo mi je zlo fajn. Jana je poskrbela za pijačo in potli, gda sva nazdravila, je nedužno rekla: "Šef, če ne zamerite, za moment, vas bon zapistila in skočla v spalnico. Samo teko, da zdrsnen v neke bole udobnega."

"Seveda", sem otguča, zej že ves vznemirjen in v že skoro bolečen pričakovoji. Odišla je v spalnico in čez približno pet minot je prišla nazaj. V rokah je nosla veko, proznično turto, za joj pa so prišli is spalnice tüdi moja žena, deca, puno nojinih prijatelof in tüdi neke sodelafcof. In vsi so peli: "Vse najbojše za te, vse najbolše za te..."

In tan na kavči sen seda jaz, popunoma presenečeni in popunoma nogi. Podük: NIKOLI NE ZAVÜJPLITE SVOJI TAJNICI!

 

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.

Več v Blog