Na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni se je začel 61. kmetijsko-živilski sejem Agra. Slavnostno ga je odprla predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar ter v nagovoru čestitala organizatorjem za dolgoletno tradicijo, predano delo in vizijo, ko so sejem ustoličili kot enega od najpomembnejših vsakoletnih kmetijsko-živilskih dogodkov v tem delu Evrope.

»S predstavitvijo raznolikosti vaše odličnosti ta »praznik zemlje, stroke, posla in srca«, kot ga imenujete, krepi ugled slovenskega kmetijstva v svetu in obenem našim kmeticam in kmetom ponuja okno v svet ter nove priložnosti za razvoj in sodelovanje,« je uvodoma dejala predsednica, potem pa spomnila na najhujše poplave v zgodovini Slovenije, mimo katerih niso mnogi tudi drugi govorci.

Ob spoznanju, da se naše podnebje in z njim svet spreminjata, je Pirc Musarjeva izpostavila tri ključne poudarke:

• da kmetijstvo ni zaviralec sprememb, temveč ključni akter napredka in blaginje družbe, zato verjame v vodilno vlogo kmetov in kmetic pri spremembah na bolje in iskanju trajnostnih rešitev in prilagoditev na posledice podnebnih sprememb;
• da odprava posledic poplav in obnova morata od začetka teči z roko v roki s trajnostnim razvojem in vključevati ukrepe za prilagoditev na podnebne spremembe - tej strateški viziji mora slediti država in pri tem pomagati ljudem in lokalnim skupnostim;
• da je ena od ključnih nalog kmetijstva preskrba s hrano, kar je tudi njena vsebinska prioriteta, zato želi predstaviti Predsedničin forum, ki bo posvečen prehranskim verigam v kontekstu globalnih in lokalnih izzivov, med katerimi so posledice podnebnih sprememb.

V nadaljevanju je predsednica pozdravila družbeno in politično složnost, ki jo hrani človeški čut solidarnosti in jo vidi kot dobro izhodišče za projekt obnove po poplavah. »Iz srca se zahvaljujem vsem, ki ste priskočili na pomoč pri odpravljanju posledic s svojimi traktorji, drugo mehanizacijo ali le z golimi rokami in lopato, ste dobri ljudje,« je poudarila in dodala, da kot država in odgovorna družba ljudi ne smemo pustiti na cedilu, obnova pa mora v celoti potekati skladno z načeli trajnostnega razvoja. O tem, trajnostni preobrazbi prehranskih sistemov in doseganju prehranske suverenosti, bo oktobra potekal drugi Predsedničin forum. »Država mora skupaj z vami - vašim znanjem in izkušnjami - sooblikovati usmeritve trajnostnega razvoja ter ustrezno podpirati dobre prakse,« je še dodala Pirc Musarjeva.

Po ogledu sejma je predsednica o omenjenem forumu dodala, da so po precej razpravah njenih svetovalcev s pristojnimi ministri in drugimi deležniki še bolj prepričani, da je takšen forum nedvomno potreben. »Namreč, bistveni element prehranske suverenosti v vsaki državi je domača, lokalno pridelana hrana, ker pomeni spodbujanje slovenskega kmetijstva in živilske industrije. Prav tako ne nepomembna so trajnost in zelene agende. Bliže ko imamo hrano, manj časa je potrebno za prevoz, do naših krožnikov na koncu, če želite, bolje bo za naš planet,« je poudarila. Na forumu se bodo posvetili temi, kje je Slovenija trenutno, ali smo naredili dovolj, da bo Slovenija toliko samooskrbna. »Lahko vam na hitro povem, da je rezerv še veliko, tudi z gospo ministrico sva se o tem pogovarjali, veseli pa me, da so štiri ključna ministrstva, vsa, ki so zadolžena za to, da bo Slovenija trajnostna, zelena in samooskrbna, pripravljena sodelovati na tem forumu, in s tega mesta lahko rečem samo hvala lepa,« je še dodala.

Opozorila glede zlate trsne rumenice

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je v govoru predstavila pomembne dogodke v zadnjem letu. Izvajanje Skupne kmetijske politike, ki je strateško najpomembnejša vsebina za slovensko kmetijstvo Programa razvoja podeželja 2014-2020 se počasi končuje, je povedala. V letu 2022 je bilo razpisanih 10 javnih razpisov, v letu 2023 pa sedem javnih razpisov. Letos bo objavljen še eden za neproizvodne naložbe - investicije v protivetrne zaščite.

Lani je bil sprejet najpomembnejši dokument kmetijstvo za naslednja leta, Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023-2027. »Veseli smo, da so EU sredstva in nacionalna sredstva v skupni višini 1,8 milijarde evrov za to obdobje že na voljo,« je poudarila.
Končuje se izvajanje operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2020 in decembra 2022 je bil potrjen novi program za obdobje 2021-2027 in pripravljamo podlage za izvajanje in koriščenje skupnih sredstev v višini 34 milijonov evrov.

Ministrica je omenila tudi spremembe ključnih vsebin oz. predpisov. Ministrstvo od lanskega septembra spremlja cene hrane v trgovinah z namenom zaščite potrošnikov in večje transparentnosti med ponudniki hrane končnemu potrošniku. Od julija letos spremljajo cene, količine in poreklo določenih kmetijskih pridelkov in živilskih proizvodov tudi v verigi preskrbe s hrano, s spremembo zakona o kmetijstvu je uveljavljena pravna podloga za večletno načrtovanje in financiranje programov kmetijskih zamejskih organizacij, s spremembo Zakona o divjadi in lovstvu pa je namen ustvariti preglednejši in preprosto sledljiv sistem upravljanja divjadi.

Šinkova je opozorila na zlato trsno rumenico, ki ogroža vinsko trto, in afriško prašičjo kugo ki se je na Hrvaškem močno približala Sloveniji. Povedala je še, da so ob stavkovnih zahtevah kmetov iskali rešitve, zaradi posledic škode suše leta 2022 pa bilo izplačanih 24 milijonov evrov za 15.157 kmetijskih gospodarstev. Do 1. septembra bomo imeli prve podatke o škodi v kmetijstvu.

O pogajanjih s kmeti je Šinkova po ogledu sejma pojasnila, da so na večino stavkovnih zahtev odgovorili, tudi s spremembo strateškega načrta skupne kmetijske politike, kjer so obvezne ukrepe na območju Nature 2000 spremenili na prostovoljne ukrepe in to predlagali Evropski komisiji. Dogovorili so se tudi o bonitetnih točkah, upravljanju z divjadjo, zvermi. »Ostalo pa je še nekaj za jesen, ko bomo o dogovorjenem tudi podpisali sporazum in na podlagi tega upam, da tudi zaključili stavkovne zahteve,« je še povedala ministrica.

Država partner letos Indija

Predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec je spomnil, da so se na Agri, ki poskuša biti zrcalna slika slovenskega kmetijstva in podeželja, vedno soočali s problemi, ki so povezani s klimo z vremenom, ekologijo in razvojem, saj so kmetijstvo in pridelava hrane ter z njim povezane dejavnosti zelo odvisne od narave.

»To kruto resnico spoznavamo zadnja leta tudi v zeleni Sloveniji, ko nam neurja, suše, pozebe, požari in poplave krojijo naše življenje. Ob zadnji katastrofalni poplavi pa tudi usode številnih prizadetih. Ali se bo po tej naravni nesreči in mnogih drugih po svetu kaj spremenilo, bo odvisno od tega, ali smo res pripravljeni kaj spremeniti ali pa se bomo pač še naprej prilagajali v upanju, da nam bo vedno kdo pripravljen pomagati,« je poudaril Erjavec in dodal, da bo treba resno prevetriti prostorsko planiranje in vse oblike trajnostnega razvoja, prav na Agri pa iščejo rešitve tudi za probleme klimatskih sprememb ter kmetijske politike Evrope in sveta.

Da je Agra vključena v prizadevanja za reševanje svetovnih problemov, po Erjavcu dokazuje letošnja država partnerica. »Ko govorimo o devettisočletni zgodovini, o Himalaji in sveti reki Ganges ter o največji državi na svetu po številu prebivalcev, potem je na dlani, da je to Indija. Ponosni smo, da je Indija letošnja država partnerica sejma Agra in da deli sodobne izzive z nami,« je dejal Erjavec in se zahvalil veleposlanici Namrati S. Kumar, ker so izbrali Slovenijo in Agro kot priložnost za promocijo Indije v Evropi.

Po besedah veleposlanice imata Indija in Slovenija zelo dobre odnose, zaradi velikega pomena kmetijstva pa so v njeni državi zadovoljni, da se udeležujejo takšnega sejma, kot je Agra. Veleposlanica je predstavila pomen in poslanstvo kmetijstva v Indiji. Indija je med drugim pobudnica ideje, da OZN razglasi leto 2023 za mednarodno leto prosa. Proso je bilo med prvimi žiti, ki je bilo vzgojeno in so ga uporabljali milijoni ljudi po svetu pa tudi v Sloveniji.

Govorci ob odprtju sejma govorili o aktualnih razmerah

Županja občine Gornja Radgona Urška Mauko Tuš je v nagovoru poudarila, da zaradi strokovnega pristopa in v koraku s svetovnimi trendi v kmetijstvu sejem Agra že dolgo dosega mednarodne razsežnosti. Tudi letos, ko je država partnerica sejma tako velika država, kot je Indija.

Tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič, predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič in direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij GZS dr. Tatjana Zagorc so ob odprtju sejma govorili o aktualnih razmerah.
Žveglič je dejal, da so kmetje ves čas upoštevali stroko, zato smo ohranili pitno vodo, ne pričakujejo pa ugotovitev, da na slovensko podeželje »ne paše« živina. »Pričakujemo rešitve, ki jih bomo morali strniti skozi prodajo naših pridelkov, zato je poštena odkupna cena največje jamstvo za prilagajane slovenskega kmetijstva podnebnim sprememba«, je poudaril.

Po besedah Zagorčeve je vedno več področij, kjer so v prehranski verigi na isti ladji, ki ima jadra, v katere bi morala pihati znanje in znanost, in ne laični pristopi. Hitri ukrepi ne prinašajo nič dobrega, izzivi bodo rešeni le, če bomo res znali ukrepati in imeli dovolj sredstev, pravi Zagorčeva.

Florjančič pa je opozoril, da o spremembah že leta govorimo, a premalo storimo za dolgotrajne učinke. Evropska politika pa je včasih prehitra. Potrebni so pravilni koraki, tudi večji vdor hrane z drugih celin je vprašljiv, zato Florjančič poziva k politični premišljenosti pri zelenih korakih.

Ob odprtju gostje iz 14 držav

Odprtja Agre so se udeležili gostje iz 14 držav, Slovenije, Indije, Bolgarije, Češke, Črne gore, Hrvaške, Kosova, Japonske, Tajske, Severne Makedonija, Romunije, Slovaške, Turčije in Ukrajine. Med njimi so bili številni predstavniki kmetijstva in živilskopredelovalne industrije, državni sekretarji in direktorji direktoratov, slovenski in evropski poslanci, svetniki, veleposlaniki in drugi visoki predstavniki tujih držav.

Po odprtju sejma so v gozdovno-parkovnem nasadu sejmišča Nataša Pirc Musar, Irena Šinko, Namrata S. Kumar in Janez Erjavec posadili himalajsko cedro, odprli pa so tudi Kozolec podnebnih ciljev.

Tradicionalni leseni kozolec toplar stoji v vzorčnih sejemskih vrtovih. Zaznamuje slovensko kulturno krajino in je v smislu trajnostne in ekološke gradnje najbolj tipičen primer odnosa do narave in kmetijstva. Z njim na sejmišču na nazoren način prikazujejo problematiko klimatskih sprememb, saj predstavlja primer, kako lahko brez dodatne energije poskrbimo za sušenje in hranjenje kmetijskih pridelkov ter hrambo opreme in strojev.

Njegova postavitev na sejmišču tako pomeni promocijo ukrepov za blaženje podnebnih sprememb, hkrati se kot primer dobre prakse predstavlja kot arhitekturna in kulturna vrednota na podeželju, ki jo je potrebno ohranjati in negovati. V prihodnje bo prizorišče predstavitev strokovnih vsebin obiskovalcem sejma.

Foto: Jure Zauneker