Praznik Velike maše v Marijini cerkvi v Zavrču

Od te cerkve je lep razgled in se dobro vidijo okoliški kraji in lep razgled je tudi nad delom Prlekije, kjer lahko vidite Veliko Nedeljo, Ormož s Humom v ozadju in še druge kraje v okolici.

Ivan Trunk, sreda, 13. september 2023 ob 13:23
Praznik Velike maše v Marijini cerkvi v Zavrču

Praznik Velike maše v Marijini cerkvi v Zavrču

Praznik Marijinega vnebovzetja ali Velika maša, ki ga praznujemo 15. avgusta, privabi na ta dan veliko ljudi, ki romajo v Marijine cerkve in se udeležujejo maš ob tem prazniku. Velika maša ali Marijino vnebovzetje je eden od najpomembnejših praznikov pri kristjanih in je pri vernikih zelo priljubljen praznik. Mi smo na ta dan obiskali eno od manj znanih Marijinih cerkva, ki je posvečena Marijinemu vnebovzetju, ki je postavljena na hribu nad krajem Zavrč in je ena od podružničnih cerkva župnije Zavrč. Župnija Zavrč ima farno cerkev Sv. Nikolaja in tri podružnične cerkve: cerkev Sv. Janeza Krstnika v Gorenjskem vrhu, cerkev Sv. Mohorja in Fortunata v Turškem vrhu in romarska cerkev Marijinega vnebovzetja v Zavrču. Župnijo Zavrč vodi župnik Jože Pasičnjek, ki je skupaj z župnikom Janezom Maučecom iz župnije Markovci daroval svečano sveto mašo ob tem prazniku.

Cerkev Marijinega vnebovzetja je romarska cerkev in stoji na osamljeni razgledni točki nad reko Dravo, v bližini župnijske cerkve. O nastanku te podružnične cerkve je ohranjena legenda. Po izročilu naj bi jo zgradili splavarji. Na neki Marijin praznik so splavarji pluli po Dravi in eden izmed splavarjev je utonil. V tem so preostali videli božjo kazen, ker so splavarili na Marijin praznik in v zadoščenje za greh in kot prošnjo za varstvo v prihodnje so zgradili cerkev Mariji v čast.

Zidavo te cerkve se postavlja najkasneje v drugo polovico 16. stoletja in takrat je bila že znana božja pot. Okrog leta 1700 je bila prvotni cerkvi dozidana baročna kapela. Je enoladijska poznogotska stavba, s tristranim prezbiterijem, rebrastim stropom in prelepim gotskim stranskim vhodom Oslov hrbet.

Glavni oltar, na katerem kraljuje Marija Kraljica z detetom, je delo J. Holzingerja. Stranska oltarja sta posvečena sv. Urbanu in sv. Antonu puščavniku. V kupolasto obokani kapeli je baročni oltar rožnovenske Matere božje. Cerkev je leta 1914 poslikal Franc Horvat iz Maribora. V prezbiteriju je upodobil Marijino življenje in smrt, v kupoli kapele pa Marijino kronanje in poveličanje.

Glavni romarski shod je na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta. Na ta dan to Marijino cerkev obišče veliko vernikov iz Haloz, Prlekije, Ptujskega polja in od drugod. Od te cerkve je lep razgled in se dobro vidijo okoliški kraji in lep razgled je tudi nad delom Prlekije, kjer lahko vidite Veliko Nedeljo, Ormož s Humom v ozadju in še druge kraje v okolici.




Več v Kultura in izobraževanje