Nadgradnja vodovoda sistema C - 2. faza uspešno končana

Nadgradnja vodovoda sistema C - 2. faza, ki se je začela decembra 2021 in je vredna 8,44 milijona evrov (brez davka na dodano vrednost), je uspešno končana. S tem je zagotovljen varen in zanesljiv dostop do zdravstveno ustrezne pitne vode za skoraj 9.500 prebivalcev, na novo pa je na vodovodno omrežje priključenih okoli 1000 gospodinjstev v skupnem projektu občin Gornja Radgona, Apače in Sveti Jurij ob Ščavnici.

Med drugim so zgradili transportni vodovod od Gornje Radgone proti vodohranu Norički Vrh in povečali obratovalno varnost vodnega vira Segovci-Podgrad. Novozgrajeni transportni vod se je navezal na obstoječe vodovodno omrežje. Položili so približno 36 kilometrov primarnega in sekundarnega vodovodnega omrežja ter 764 m transportnih cevovodov.

Potek projekta so v sredo na tiskovni konferenci predstavili županja Občine Gornja Radgona Urška Mauko Tuš, župan občine Apače dr. Andrej Steyer, župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici Andrej Vrzel, odgovorni inženir iz podjetja Štraf Drago Štrafela ter predstavnika izvajalcev, Drago Kosednar iz Pomgrada in Petra Weindorfer iz GMW.

Mauko Tuš je uvodoma poudarila, da gre za izjemno pomembno naložbo, ki se je v tem trenutku morda še vsi prav dobro ne zavedamo. »Osnovna namera je bila zagotovitev nemotene oskrbe z zdravo pitno vodo in povečanje obratovalne moči vodnega vira Segovci-Podgrad. V tem trenutku potekajo še zadnja dela in ker je bila ob tej veliki naložbi velikokrat oskrba z vodo motena, saj drugače preprosto ne gre, se želim zahvaliti za potrpežljivost in strpnost vsem občanom,« je dodala županja vodilne občine pri projektu. Tako kot ob podpisu je po njenih besedah tudi danes izjemno pomemben trenutek, da občani vseh treh občin vedo, da je ta naložba namenjena njim vsem in tudi tistim, ki bodo še želeli tukaj na severovzhodu Slovenije najti svoj dom in biti preskrbljeni s kakovostno pitno vodo. V gornjeradgonski občini je sedaj na omrežje priključenih približno 86 odstotkov gospodinjstev.

Tudi Steyer je poudaril, da je nadgradnja sistema velik in kompleksen projekt, ki so ga uspešno pripravile in izvedle tri občine, izvedba je dejansko končana, potekajo še sklepna dela. »Za občino Apače je projekt izjemnega pomena predvsem za stabilizacijo oskrbe s pitno vodo, saj je po prvi etapi sistema C ostalo še ogromno starih vodovodnih cevi in vodov ki niso bili stabilni, zato smo doživljali iz leta v leto nove okvare in velike izgube na celotnem vodovodnem omrežju. Ravno iz tega razloga je bila tudi odločitev naše občine, da se priključi temu projektu, da si zagotovimo stabilno in varno oskrbo s pitno vodo. Vsi skupaj smo si prizadevali, da ga peljemo transparentno in da je v končni fazi zadovoljni občan zadnja in končna točka, ki jo želimo doseči,« je povedal Steyer. S projektom v občini Apače sicer še niso priključeni vsi, je pa pri približno 88 odstotkov gospodinjstev zdaj že priključenih na javno vodovodno omrežje.

Tudi Vrzel je postavil v ospredje skupen nastop treh občin, saj manjše, kot je njegova, sicer ne morejo priti do denarja. »Mogoče je to edini način za koriščenje evropskih in državnih sredstev, da občine izvajajo skupne projekte, kajti razpisni pogoji so dokaj zahtevni in ena občina je premajhna za njihovo izpolnjevanje,« je dodal. V občini so tako več kot 95 odstotkom gospodinjstev omogočili dostop do javnega vodovodnega sistema, zaradi razpršenosti gospodinjstev je bila gradnja toliko bolj pomembna in je zato tudi dražja.

Občina Radenci se ni priključila nadgradnji

Trije župani so še opozorili, da so s projektom omogočili stabilno oskrbo z vodo tudi občini Radenci, ki je na začetku gradnje vodovoda bila v sistemu C, nadgradnji pa se ni priključila. Štrafela je spomnil, da so bile pogodbe za gradnjo podpisane na začetku decembra 2021, uradni začetek del pa je bil 22. decembra istega leta. Rok gradnje se je zaradi težav gradbincev pri preskrbi z materialom podaljšal za 67 dni oziroma 11 odstotkov, sicer pa so dela končana. V tem mesecu še kontrolirajo opravljeno delo, sledi še rok za reklamacije in odprava pomanjkljivosti. Pogodbena vrednost projekta je bila nekaj manj kot 7,9 milijona evrov.

Skupna pogodbena vrednost je bila nekaj manj kot 7,9 milijona evrov, končna izvedbena vrednost pa dobrih 8,4 milijona evrov, pri čemer je bilo opravljenih za dobrih sedem odstotkov več del. Vse navedene cene so brez podražitev, o končnih cenah še potekajo pogajanja in naj bi bila končana kmalu. Župani pa so ob tem opozorili, da bodo morale podražitve plačati občine same, zaradi česa bodo imele precej težav.

Predstavnika izvajalcev sta se zahvalila občanom za potrpežljivost in razumevanje med gradnjo, kar da je bilo pri tako obsežni izvedbi del, nujno.

Naložbo sta sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada.

Projekt sledi specifičnemu cilju Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, katerega cilj je večja zanesljivost oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo, učinki projekta pa povečanje števila prebivalcev z zagotovljenim varnim dostopom do zdravstveno ustrezne pitne vode in dodatni prebivalci, deležni boljše oskrbe z vodo.