Prleki na Avtobusu zvestobe
Izlet naročnikov Nedeljskega dnevnika na Gradež in v Ljubljano
Dnevnikov avtobus zvestobe
Minulo soboto so z Avtobusom zvestobe Nedeljskega dnevnika potovali tudi Prleki in sicer na božični Gradež in v adventno Ljubljano.
V akciji, ki jo za zveste naročnike že vrsto let pripravljajo v klubu DNK, so se tokrat Prleki podali na izlet z Nedeljskim dnevnikom in agencijo Kompas Holidays.
Odhod avtobusa je bil iz Ljutomeru, nakar so se po poti ustavili še v Križevcih pri Ljutomeru in v Veržeju ter pobrali zveste bralce in jih popeljali na izlet na Gradež in v Ljubljano.
Pot jih je najprej popeljala v majhno hribovsko vasico Gradež, ki je ena najznamenitejših in najstarejših vasi na turjaškem v občini Velike Lašče. Tam so jih prijazni domačini popeljali na voden ogled jaslic, posejanih po vasi ter jim predstavilo sušilnico sadja po kateri je mala vasica poznana. Ob obletnici pričetka gradnje sušilnice sadja iz leta 1938, v kateri sušilna peč še vedno deluje, je vsako leto tradicionalni praznik suhega sadja. Vaščani Gradeža v vaški sušilnici sadja s skupnimi močmi sušijo ekološko pridelano sadje, brez dodatkov in konzervansov, ki ga gostom z veseljem ponudijo.
Pot so nato nadaljevali v praznično obarvano prestolnico države - Ljubljano, kjer so jim izkušeni vodniki zaupali zanimive zgodbe in razkrili skrite kotičke, katere obišče vsako leto več tujih gostov.
Sledil je voden ogled Slovenskega etnografskega muzeja, ki ponuja na ogled stalni razstavi z naslovom "Jaz, mi in drugi" ter "Med naravo in kulturo", ki predstavlja tezaver muzejskih zbirk, zakladnico slovenske in zunajevropske dediščine vsakdana in praznika. Ogledali so si tudi občasno razstavo "Orinoco, Indijanci amazonskega deževnega gozda".
Okrepčali so se v gostilni pri Šestici, eni najstarejših ljubljanskih furmanskih gostiln. Njeno prvo podobo nam je iz leta 1670 ohranil Valvasor. Hiša je bila tedaj krita s slamo in je stala med takratno Dunajsko in Avguštinsko ulico. Celo še do nedavne spremembe imena ulice, kjer stoji, je tudi nosila hišno številko 6. V gostilni, kamor sta rada zahajala tudi Prešeren in Tito, so jim postregli z domačim golažem in polento ter skodelico čaja, ki jih je prijetno pogrel.
Sprehodili so se mimo Prešernovega trga ter nadaljevali z ogledom Mestne hiše - bogate zgodovinske stavbe, ki sodi med vidnejše baročne znamenitosti v mestu, kjer so se seznanili tudi s prostori, ki doslej niso bili odprti za javnost.
Z vzpenjačo so se povzpeli na grad od koder so z razglednega stopla občudovali lepote prestolnice. V načrtu je bila tudi plovba s pokrito ladjo po Ljubljanici, a je voda bila preveč deroča.
V večernih urah so se nato zadovoljni in polni novih odkritij odpravili proti domu.
Odhod avtobusa je bil iz Ljutomeru, nakar so se po poti ustavili še v Križevcih pri Ljutomeru in v Veržeju ter pobrali zveste bralce in jih popeljali na izlet na Gradež in v Ljubljano.
Pot jih je najprej popeljala v majhno hribovsko vasico Gradež, ki je ena najznamenitejših in najstarejših vasi na turjaškem v občini Velike Lašče. Tam so jih prijazni domačini popeljali na voden ogled jaslic, posejanih po vasi ter jim predstavilo sušilnico sadja po kateri je mala vasica poznana. Ob obletnici pričetka gradnje sušilnice sadja iz leta 1938, v kateri sušilna peč še vedno deluje, je vsako leto tradicionalni praznik suhega sadja. Vaščani Gradeža v vaški sušilnici sadja s skupnimi močmi sušijo ekološko pridelano sadje, brez dodatkov in konzervansov, ki ga gostom z veseljem ponudijo.
Pot so nato nadaljevali v praznično obarvano prestolnico države - Ljubljano, kjer so jim izkušeni vodniki zaupali zanimive zgodbe in razkrili skrite kotičke, katere obišče vsako leto več tujih gostov.
Sledil je voden ogled Slovenskega etnografskega muzeja, ki ponuja na ogled stalni razstavi z naslovom "Jaz, mi in drugi" ter "Med naravo in kulturo", ki predstavlja tezaver muzejskih zbirk, zakladnico slovenske in zunajevropske dediščine vsakdana in praznika. Ogledali so si tudi občasno razstavo "Orinoco, Indijanci amazonskega deževnega gozda".
Okrepčali so se v gostilni pri Šestici, eni najstarejših ljubljanskih furmanskih gostiln. Njeno prvo podobo nam je iz leta 1670 ohranil Valvasor. Hiša je bila tedaj krita s slamo in je stala med takratno Dunajsko in Avguštinsko ulico. Celo še do nedavne spremembe imena ulice, kjer stoji, je tudi nosila hišno številko 6. V gostilni, kamor sta rada zahajala tudi Prešeren in Tito, so jim postregli z domačim golažem in polento ter skodelico čaja, ki jih je prijetno pogrel.
Sprehodili so se mimo Prešernovega trga ter nadaljevali z ogledom Mestne hiše - bogate zgodovinske stavbe, ki sodi med vidnejše baročne znamenitosti v mestu, kjer so se seznanili tudi s prostori, ki doslej niso bili odprti za javnost.
Z vzpenjačo so se povzpeli na grad od koder so z razglednega stopla občudovali lepote prestolnice. V načrtu je bila tudi plovba s pokrito ladjo po Ljubljanici, a je voda bila preveč deroča.
V večernih urah so se nato zadovoljni in polni novih odkritij odpravili proti domu.
