Koline na Grüntu na Cvenu
TD Cven so na Grüntu pripravili koline
Koline na Cvenu
Koline, oziroma "mesarija", kot smo temu dogodku rekli v nekaterih naših krajih, je še nedolgo nazaj veljala za pravi domači praznik. Celo otroci smo bili ponavadi takrat upravičeno odsotni iz šole, seveda pa je veljalo nepisano pravilo, da smo svoj izostanek "opravičili" s kakšno klobaso ali kosom mesa za učiteljico. Takrat so za to opravilo porabili ves dan, od zgodnjega jutra, do poznih nočnih ur, ko so skupaj s sosedi in sorodniki poskušali dobršen del mesnih dobrot.
Danes, ko za vse primanjkuje časa, mesarji delo opravijo hitro,
gospodinje velikokrat ne utegnejo pripraviti niti kosila, ko je delo že
končano. Da bi se običaj "domačega praznika" ohranil, skrbijo prizadevni člani TD Cven, ki že
vse od začetka delovanja pripravijo koline na način, kot so to nekoč
delali dedki in babice.
Za letošnje Koline na grüntu, kot jih poimenujejo zato, ker se dogodek odvija na njihovem posestvu, so izbrali idealen dan, soboto, 28. januarja, ko je bila jutranja temperatura krepko pod ničlo. V časih brez hladilnikov in zmrzovalnikov, je bila nizka temperatura pomemben dejavnik za pripravo in hranjenje mesa in izdelkov, zato so se takrat koline opravljale le pozimi. Mesarji so razkosali svinjo, katero so pripeljali iz klavnice v Gornji Radgoni, saj zakon klanja doma ne dovoljuje. Kmalu so okrog njih viseli čudoviti kosi mesa, tiste manj lepe in obreznine pa so zmleli, začinili in tako pripravili maso za klobase. Prijetno je zadišalo iz kuhinje, kjer so pridne gospodinje že pripravljale repo, kašo, jetra, zelje s fižolom, iz krušne peči se je širil vonj po pečenem mesu, manjkalo ni niti pecivo. Poskrbljeno je bilo tudi za ogevanje in dezinfekcijo, za kar je seveda najboljša domača slivovka. Iz alf na dvorišču se je širila sopara, saj so v njih obarjali špeh za zaseko.
Medtem so že prihajali gostje, ki so pripravljene dobrote z veseljem pokušali in bili enotnega mnenja, da so tudi repa, kaša, zelje, fižol in ostale "jedi dedkov in babic" zelo dobre, še posebej, če v njih "stopi pujcek."
Koline v soboto seveda še niso bile končane, saj čaka v prihodnjih dneh in tednih mesarje in gospodinje še veliko dela z dimljenjem mesa, klobas in izdelavo zaseke. Delo bo končano šele, ko bodo vse te dobrote spakirane v pravi kmečki tünki.
Za letošnje Koline na grüntu, kot jih poimenujejo zato, ker se dogodek odvija na njihovem posestvu, so izbrali idealen dan, soboto, 28. januarja, ko je bila jutranja temperatura krepko pod ničlo. V časih brez hladilnikov in zmrzovalnikov, je bila nizka temperatura pomemben dejavnik za pripravo in hranjenje mesa in izdelkov, zato so se takrat koline opravljale le pozimi. Mesarji so razkosali svinjo, katero so pripeljali iz klavnice v Gornji Radgoni, saj zakon klanja doma ne dovoljuje. Kmalu so okrog njih viseli čudoviti kosi mesa, tiste manj lepe in obreznine pa so zmleli, začinili in tako pripravili maso za klobase. Prijetno je zadišalo iz kuhinje, kjer so pridne gospodinje že pripravljale repo, kašo, jetra, zelje s fižolom, iz krušne peči se je širil vonj po pečenem mesu, manjkalo ni niti pecivo. Poskrbljeno je bilo tudi za ogevanje in dezinfekcijo, za kar je seveda najboljša domača slivovka. Iz alf na dvorišču se je širila sopara, saj so v njih obarjali špeh za zaseko.
Medtem so že prihajali gostje, ki so pripravljene dobrote z veseljem pokušali in bili enotnega mnenja, da so tudi repa, kaša, zelje, fižol in ostale "jedi dedkov in babic" zelo dobre, še posebej, če v njih "stopi pujcek."
Koline v soboto seveda še niso bile končane, saj čaka v prihodnjih dneh in tednih mesarje in gospodinje še veliko dela z dimljenjem mesa, klobas in izdelavo zaseke. Delo bo končano šele, ko bodo vse te dobrote spakirane v pravi kmečki tünki.
