Odstranili ruševine dvorca, ki že stoletja kroji značilno prleško vinogradniško kulturno krajino
Zavod za varstvo kulturne dediščine si prizadeva lastnika dvorca prepričati, da pristopi k pripravi načrta celovite ureditve dvorca na način, ki bo obnovil vedutno podobo dvorca, kakršna je vtisnjena v kolektivni spomin prleške dediščinske skupnosti.
Ostanek gradu oz. dvorca Železne Dveri
Poročali smo že, da so v začetku aprila zavarovali okolico vinogradniškega dvorca Železne Dveri oz. gradu Železne Dveri, kot mu tudi pravimo domačini. Tam je bilo opaziti težko mehanizacijo, nato so pričeli tudi z rušitvenimi deli oz. odstranjevanjem ruševin. Kot je znano, so se na dvorcu pred leti pojavile velike razpoke, oktobra 2023 se je nato tudi del dvorca povsem sesedel in porušil.
Ali bodo grad porušili v celoti ali le delno oz. odstranili porušen del, smo povprašali na Ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), od koder so nam odgovorili, da se v teh dneh izvaja odstranitev ruševin dela vinogradniškega dvorca Železne Dveri, ki se je zaradi statičnih problemov stavbe delno porušil oktobra 2023. Kot so nam pojasnili, dela potekajo pod konservatorskim nadzorom in s soglasjem pristojne mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki je nosilec javne službe na področju varovanja nepremične kulturne dediščine. Projekt odstranitve ruševin in zaščite preostalega dela stavbe je po naročilu lastnika DVERI-PAX pripravil arhitekturni biro DOMING.
ZVKDS si prizadeva lastnika dvorca prepričati, da pristopi k pripravi načrta celovite ureditve dvorca
"Dvorec Železne Dveri spričo svoje materialne in kulturno-civilizacijske ter zgodovinske pričevalnosti predstavlja neprecenljivo dediščino vinogradništva v Jeruzalemskih goricah. Dvorec s svojo funkcijo in podobo že stoletja kroji značilno vinogradniško kulturno krajino. Zato si Zavod za varstvo kulturne dediščine prizadeva lastnika dvorca prepričati, da pristopi k pripravi načrta celovite ureditve dvorca na način, ki bo obnovil vedutno podobo dvorca, kakršna je vtisnjena v kolektivni spomin prleške dediščinske skupnosti," so še nam ob tem zapisali ter dodali, da je na potezi torej lastnik spomenika DVERI-PAX, da naroči pripravo projekta obnove, Zavod za varstvo kulturne dediščine "pa bo v skladu s svojimi pristojnostmi, ob uveljavljanju določil varstvenega režima za dvorec Železne Dveri, predpisanega v občinskem odloku o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Ljutomer, usmerjal pripravo načrta obnove, ki bo moral upoštevati prepoznane varovane sestavine spomenika, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, vključno s pogledi na spomenik," so še ob tem pojasnili. Zaenkrat stoji le še manjši del dvorca, ki naj bi po naših neuradnih informacijah tudi ostal.
Nepopravljiva škoda naj bi nastala že v sedemdesetih letih
Poslopje, ki je vedno slovelo po vrhunskih vinih, so sicer že v 13. stoletju imeli v lasti benediktinci, po drugi svetovni vojni so posestvo izgubili, z denacionalizacijo pa ga leta 1997 spet pridobili nazaj. Med drugo svetovno vojno so ga preuredili v rezidenco, po vojni pa je v gradu imela sedež vinogradniška zadruga, pozneje pa Ljutomerčan. V Vinski kleti Dveri-Pax danes nadaljujejo več kot 800-letno benediktinsko tradicijo vinarstva na območju severovzhodne Slovenije. Pred leti so obnovili vzhodni del posestva, nato so nadaljevali tudi s preostankom, sam grad pa je na žalost propadal. Nepopravljiva škoda naj bi sicer nastala že v sedemdesetih letih, ko so naredili debelo betonsko ploščo kar na kletne stebre, ki so nosili obokan strop.
