»Žalujoči ostali« nastopili na Območnem Linhartovem srečanju v Gornji Radgoni

»Žalujoči ostali« so se v režijski interpretaciji Romana Mariča (Pepeka z brega) predstavili v domačem prleškem narečju

Klavdija Bec, petek, 30. marec 2012 ob 19:12
Žalujoči ostali na Območnem Linhartovem srečanju

Žalujoči ostali na Območnem Linhartovem srečanju

Gledališka zasedba Ljubiteljskega dramskega društva Sveti Jurij ob Ščavnici se je na območnem Linhartovem srečanju v Gornji Radgoni predstavila s komedijo Branislava Nušića Žalujoči ostali (Ožalošćena porodica).

Srečanje, ki ga je finančno omogočila Občina Gornja Radgona, poteka vsako leto pod okriljem območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Gornja Radgona v koordinaciji Simone Pirc Katalinič. Območnim bodo sledila še regijska srečanja, ki bodo svoj epilog dobila na državnem, letos že 51. Linhartovem srečanju - Festivalu gledaliških skupin Slovenije 2012, ki bo septembra potekal v Postojni.

»Žalujoči ostali« so se v režijski interpretaciji Romana Mariča (Pepeka z brega) predstavili v domačem prleškem narečju. Avtorju prevoda in priredbe Romanu Mariču ter igralski zasedbi je uspelo v nekoliko starejši različici prleškega dialekta obdržati vse drobce skozi celotno besedilo prevladujoče verbalne komike, ki jih je Nušić kot utemeljitelj moderne srbske retorike, v tem svojem poznem dramskem delu mojstrsko izpeljal. Svojevrsten interpretacijski izziv je režiserju predstavljala tudi prestavitev besedila, ki je nastalo v pravoslavnem kulturnem kontekstu v času pred začetkom 2. svetovne vojne, v slovensko oz. ožje prleško okolje prve polovice prejšnjega stoletja.

Milan Nekrep, predsednik sveta OI JSKD Gornja Radgona je podelitev priznanja Ljubiteljskemu dramskemu društvu pospremil z naslednjimi besedami: »Veseli nas, da imamo pri Svetem Juriju tako uspešne in delovne gledališčnike, ki iz leta v leto prihajajo na srečanja gledaliških skupin in presenečajo z novimi idejami.«

Predstavo je spremljala tudi strokovna spremljevalka Mojca Redjko, direktorica in umetniški vodja Lutkovnega gledališča Maribor. V svoji oceni se je pohvalno izrazila do vseh nastopajočih, kot zelo uspešno je ocenila celotno predstavo, pohvalila je tudi funkcionalnost scenske postavitve in domiselnost le-te ter tudi odločitev za izvedbo komedije v prleškem dialektu. Da je igralski ansambel res homogeno in usklajeno nastopil, so potrdile tudi povratne informacije občinstva, med katerim je bil tudi Alojz Domnik režiser iz KD Cirkulane, ki je ob koncu tako strnil svoje vtise o predstavi: »Vidi se, kako se igralci dobro čutijo. Skupaj dihajo.«

Besede režiserja Romana Mariča, so dale igralsko-tehnični zasedbi dodatno motivacijo za delo naprej: »Z igralci smo z veliko truda, odrekanja, medsebojne pomoči in spodbujanja ustvarili lepo gledališko predstavo, na katero smo lahko vsi skupaj upravičeno ponosni. Moram priznati, da je to najboljša predstava v moji režiserski karieri, za kar gre velika zahvala igralcem, ki so moje ideje razumeli, dodali zraven še kakšno svojo in mi tako pomagali na oder postaviti predstavo, kakršno smo si želeli.«

Slovenska profesionalna gledališča se v večji meri odločajo za uprizoritve Nušićevih politično angažiranih komedij, pred tremi leti je Slovensko narodno gledališče Nova Gorica uprizorilo Gospo ministrico. Žalujoči ostali so do sedaj, morda tudi zaradi tega, ker še vedno nimamo uradnega prevoda v slovenski knjižni jezik, na domačih tleh doživeli malo uprizoritev. Leta 2011 so jih predstavili Gledališko društvo Kontrada Kanal iz Kanala ob Soči. V Gledališču Koper jih je kot gostujočo predstavo v izvirniku uprizorilo Narodno gledališče iz Niša.

V slovenskem zamejstvu je »Žalujoče« leta 1997 na oder postavilo Slovensko stalno gledališče iz Trsta.

Ljubiteljsko dramsko društvo Sveti Jurij ob Ščavnici z režiserjem Romanom Maričem želi to izvrstno, predvsem na besedni in tudi situacijski komiki temelječe besedilo, ki je s strani domačih profesionalnih gledališč nekako prezrto, ponuditi v ogled čim širšemu krogu gledalcev. Komedija, s prepričljivo aktualnostjo tudi v sodobnem družbenem kontekstu, na satiričen način smeši »večne« moralne človeške napake in slabosti, kot je pohlep po dediščini, posameznikovo nezakonito okoriščanje in moralno sprevrženost ...