Kulturno in upravno središče v Svetem Juriju ob Ščavnici odpira svoja vrata

Ob tem smo se pogovarjali z županom občine Sveti Jurij ob Ščavnici g. Antonom Slana in projektantom Kulturnega in upravnega središča g. Vojkom Pavčičem

Klavdija Bec, petek, 13. april 2012 ob 18:364
Pogovarjali smo se z županom občine Sveti Jurij ob Ščavnici g. Antonom Slana in projektantom Kulturnega in upravnega središča g. Vojkom Pavčičem iz projektantskega ateljeja Dialog iz Maribora. G. Vojko Pavčič je za ta projekt leta 2009 na arhitekturnem natečaju dobil prvo nagrado.

Kakšno je vaše strokovno mnenje glede ustreznosti lokacije, ki je bila izbrana za izgradnjo novega Kulturnega in upravnega središča?
Vojko Pavčič: V tem kraju je zagotovo to najeminentnejši prostor in tudi vsebina mora biti temu primerna. Gre tudi za najlepši in najbolj homogen prostor tega kraja, in če smo mu dali nekaj več, sem jaz samo zadovoljen. To, da je v centru kultura, tudi nakazuje kakšna je miselnost občine. Meni osebno se zdi izjemno, da se je občina Sv. Jurij ob Ščavnici, ki je po svoji velikosti majhna, a ima za sabo bogato kulturno zgodovino, odločila v samo središče postaviti kulturo.

G. župan Anton Slana, projektant g. Vojko Pavčič je dejal, da postavitev objekta, ki je v prvi vrsti namenjen kulturi, pove veliko o miselnosti občine. Zakaj kultura?
Anton Slana: Kultura je nasprotje egoizma, pohlepa, tudi sovraštva. Vrednosti kulture se z običajnimi merili ne da izmeriti. Kultura je preprosto duša, etika, je motivacija, je povezovanje in karakter naroda. Zato tolikšen pomen kulture za vse nas.

Nekoč je na tem mestu, kjer je danes novo Kulturno in upravno središče, stala šola.
Vojko Pavčič: To je bila stara avstroogrska šola, na tem mestu lahko citiram prof. Aleša Vodopivca, ki za avstroogrske šole pravi, da so to »šole z dolgimi temačnimi hodniki in obojestranskimi učilnicami, ki spominjajo na kasarniško vzdušje prisile«. Stavba bivše šole je bila v slabem stanju, nenaseljena in jo je bilo po navedbah odgovornih ljudi potrebno porušiti. Objekt je bil, glede na okoliško strukturo stavb predimenzioniran, in razen lege v eminentnem prostoru ni predstavljal arhitekturne kvalitete.

Anton Slana: Ta lokacija, kjer je dve stoletji stala osnovna šola, mi osebno veliko pomeni, tukaj sem se veliko zadrževal, že kot otrok kot šolar, v neposredni soseščini sem imel dedka in babico, in ta občutek povezanosti s tem krajem me spremlja še danes. Skratka gre za prestižno, zahtevno in občutljivo lokacijo. Zadnja leta pa se za staro šolo na tem mestu ne bi moglo reči, da je bila kraju v ponos.

Nekaj je bilo treba storiti, ob tem pa ne pozabiti na to, da so skozi vrata te šole vstopile generacije šolarjev in si pridobile temeljno izobrazbo. G. Pavčič, kot projektant ste se zavedali pomembnosti in nadčasovne vrednosti bivše zgradbe ter pri zasnovi projekta delček stare šole spojili z novo zgradbo. Na kakšen način?
Vojko Pavčič: Pri snovanju projekta smo razmišljali tudi o tradiciji, zgodovini, identiteti in nenazadnje tudi o koreninah tega prostora.

Temelji stare šole so bili kamniti, narejeni iz peščenjaka lokalnega izvora. Ta kamen-peščenjak smo preoblikovali in ga vkomponirali v del interierja spodaj v Dvorano vina in besed. Tudi pri zunanjem napisu ob vhodu v objekt se ta kamen pojavlja. Gre za sožitje preteklosti in sedanjosti.

Zunaj je položen pohorski tonalit. Zakaj ste se odločili za ta kamen?
Vojko Pavčič: Zelo rad uporabljam, če se le da, domače slovenske materiale. Z velikim veseljem bi uporabil tudi kakšen lokalni kamen, ampak kamen iz tega območja, govorim o peščenjaku, ki ne prenese ekstremnih vremenskih razmer in ni primeren za zunanje ureditve. Zato sem se odločil za pohorski tonalit, kot edini slovenski kamen, ki je granit, in se ga da uporabljati na zunanjih odprtih površinah.

Zgradba ima dvodelno obliko.
Vojko Pavčič: Oblika zgradbe izhaja iz oblike prostora. Na voljo smo imeli parcelo, bolj ali manj klinaste oblike, med lokalno in regionalno cesto, zato je nastal objekt dveh večjih lamel. V eni lameli je kulturni dom, drugo lamelo pa smo razdelili še na polovico, v njej bodo prostori za kasnejše delovanje občine. Dvodelnost vsebine se kaže tudi v obliki.

Odločili ste se za ravne strehe. Kako bi utemeljili vašo izbiro?
Vojko Pavčič: Cel objekt je zasnovan sodobno kot neke vrste kontrast obstoječi arhitekturi. Izhodišče tega je bilo, da mora vsaka doba prinesti arhitekturne rešitve svojega časa, ne zgolj posnemati stare stvari. Tudi v času baroka se ni dogajalo, da bi kdo zidal v gotskem stilu ali kaj podobnega. Spomeniško varstvo te stvari dostikrat drugače razume. Ravna streha je tukaj tudi zato, da bolj jasno strukturira mase, ki smo jih položili v prostor. Objekt ima različne višine in na ta način smo se poskušali prilagajati že obstoječim zgradbam v prostoru. Kulturno in upravno središče v svoji najvišji točki ni višje od nobenega sosednjega objekta in seveda je tudi nižje od bivše osnovne šole.

Odločitev za ravno streho je verjetno tudi čisto racionalne narave.
Vojko Pavčič: Danes živimo drugače kot so nekoč, ko je bilo podstrešje funkcionalno, namenjeno sušenju sena ipd., redkokdaj bivanju, če pa že, so bile temu namenjene manjše enote. Vsebina te hiše je kultura in narekuje drugačen pristop. Tako smo z ravnimi strehami prišli tudi do maksimalnega izkoristka prostora, ker nimamo nekega praznega podstrešja.

Kakšno je bilo izhodišče za prostorsko navezavo z že obstoječimi objekti, tudi cerkvijo, ki novogradnji stoji nasproti?
Vojko Pavčič: Ravno s temi tremi lamelami smo hoteli poudariti horizontalno obliko objekta, ki na simbolni in tudi metaforični ravni pomeni ljudsko - posvetno, in se spogleduje z vertikalno zasnovo cerkve, ki pomeni ravno obratno od tega: sveto, verno, skratka drugi tip oblasti. Cerkev s svojo izrazito vertikalno obliko ter Kulturno in upravno središče s horizontalno zasnovo ustvarjata nek nov dialog v prostoru. In v tej postavitvi je tudi nekaj simbolike.

Objekt ste zavili v les. Kaj ste v jeziku arhitekture s tem želeli povedati?
Vojko Pavčič: Objekt je zavit v leseni opaž, da deluje kot kontrast obstoječim zaglajenim fasadam in da ohranja spomin na prisotnost lesa pri oblikovanju vaških objektov.

Kakšna je vrednost investicije? Občina je pridobila tudi finančna sredstva iz dveh javnih razpisov.
Anton Slana: Za izgradnjo Kulturnega doma, skupna površina znaša 1.051m², smo na javnem razpisu Ministrstva za kulturo pridobili sredstva v višini 996.000,00 € od 1.419.000,00 € pogodbene vrednosti investicije.

Služba vlade za lokalno politiko in regionalni razvoj je iz naslova Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za izgradnjo Kulturno promocijskega centra, v površini 732m², zagotovila 996.000,00 € od 1.448.000,00 € pogodbene vrednosti investicije.

Poravnane imamo vse zapadle obveznosti. Upravna enota Gornja Radgona je 4. aprila 2012 izdala pravnomočno uporabno dovoljenje.

Kako ste razporedili notranje prostore?
Anton Slana: Od skupnih 2.095m² notranjih uporabnih površin jih je četrtina dana na razpolago mladinskim vsebinam, dobra tretjina jih je namenjena za izvajanje in spremljanje vseh žanrov kulture in subkulture, sem sodijo tudi vadbeni prostori in prostori namenjeni druženju.

Tretjina prostorov je dolgoročno namenjena upravnemu središču kraja. Kratkoročno pa za izvajanje kulturno promocijskih vsebin.

Dvorana v kulturnem domu bo poimenovana po rojaku, pesniku, pisatelju Edvardu Kocbeku. Poimenovanje nečesa novega, po katerem izmed zaslužnih rojakov občine, je zelo odgovorna, največkrat pa tudi občutljiva naloga. Kje so razlogi, da ste se odločili prav za Edvarda Kocbeka?
Anton Slana: Prošnjo za nasvet pri poimenovanju sem naslovil na kar nekaj uglednih slovenskih osebnosti, na predsednika republike dr. Danila Türka, akademika Franceta Bernika, Nika Grafenauerja, Borisa Pahorja, Petra Kovačiča Peršina, Toneta Peršaka, Matjaža Kmecla, prof. slovenščine Bredo Žunič. Po študiji odgovorov, ki sem jih prejel, je prevladala odločitev, da kulturni dom ne bo poimenovan po nobenem zaslužnem rojaku, ampak bo nosil splošno ime, dvorana pa se bo poimenovala po Edvardu Kocbeku. Tudi dokumentarni film o Kocbeku bo v tej dvorani premierno predvajan.

Vrata Kulturnega in upravnega središča bodo kmalu odprta. Pred vhodom je že ozelenela majhna lipa, simbol slovenstva, ki bo z leti postalo mogočno drevo. K temu bi lahko dodali ...
Anton Slana: kulturno je naučiti svoje otroke, da je pomembneje biti dober kot bogat.


Otvoritev novega Kulturnega in upravnega središča v Svetem Juriju ob Ščavnici, sobota, 14. april 2012 ob 10:00


Boris Odreitz petek, 13. april 2012 ob 21:14

kaj naj povem zadeva je proti pričakovanjem res je staro šolo mi je hudo žal ,sem bil besen ko so jo porušili,še sem nanjo čustveno navezan,ampak v kletnih prostorih je en zelo pomemben del le te.Kakorkoli ,zgradili so objekt ,kjer se bo lahko delalo in ustvarjalo.Če sem iskren sem osupel nad tem kar je ta dom v notranjosti svoji ponudil,z izjemo nekaterih majhnih anomalij,katere pa v prihodnosti ni sploh težko odpraviti.
Kakor koli če če izvzamemo to da stare šole ni več je pa zrastlo nekaj novega,zelo uporabnega le napolniti bomo morali vsebino z duhom dela in raznimi deli če na svoj način interpretiram Župana Tunča .Moram priznati da se je lotil izredno zahtevnega projekta,ga realiziral v osupljivo hitro (niti v sanjah si ne bi mislil da bomo danes se že po tem objektu sprehajali pa najverjetneje še kdo)dobili smo nekaj velikega zgled pa si je potrebno vzeti po velikanih katerih spomeniki stojijo na zame ne preveč častnem mestu pred cerkvijo saj so ustvarjali in ustvarjali v težjih,znatno težjih pogojih kakor jih imamo sedaj mi.ŽUPAN DA TI JE TO USPELO NE VEM KAJ NAJ REČEM DRUGEGA KOT DA SI GENIJ VSEH GENIJEV ,TEGA NISMO PRIČAKOVALI.pričakovali smo pa da bo ta prostor še vsaj par let gradbišče.Sedaj pa ko je tako daleč pa kar malo preganjati razna društva da delajo pa zapolnijo to,saj so idealni pogoji za ustvarjanje itd. Slovenija Ploskač Respekt .

TUNČEK petek, 13. april 2012 ob 23:17

Tüdi mene vežejo čüstva na storo šolo ge smo gülili klopi. In če so jo že podrli in spovali novi kulturni dum, bi ga mogli napraviti v stili okoliških storih hiš, zej pa otstopa ot fsega in se močno pozno kak tujek v neken ruralnen okolji. Se je notranjost lehko funkcionalna samo to ne pomoga če je zunanjost okolji popunoma tuja.

Marsige po Sloveniji sen že vida novogradnje v smisli tokih ustanof v vaških okoljih, ki pa se zlo prilegajo tistin okoljem.
Vervlite mi, da de nat zgradbo navdüšenih neke učitelof, pa župon in še kakšen posameznik, kmečki lidje pa tokega srpucala nedo vzeli za svojega, se je edina zgradba, ke de močno otstopala ot fsega. Zake si je ne arhitekt vzeja za zlet sosedne stavbe, ge je gostilna, se so jo fantastično obnovili f storen izvirnen stili.

Tüdi mloda lipa nede nič spremenila, sprememba bi mogla grotati na nasledjih župonskih volitvah, da župon zgibi za toki veki kiks, ke ga je naprava, da je dovolija toto stvor postaviti.

In še neke, arhitekt je nič ne krif, se bi zgradba f kakšen drügen mestnen okolji bila vredik.

Jürij pa je le Jürij in ne neko velemesto !!!

Šokiran Žalosten

MILAN sobota, 14. april 2012 ob 08:00

To ja ČESTITKE ZA PROJEKT KERI JE SIGURNO NEKEJ VEČ KAK JE VEČINA LIDI MISLILA. Sigurno pa bi bilo fest narobe če bi lidje samo hvolili. V totih žmetnih cejtih vidi fsakši potrebe na večih kuncih za kere si misli ka bi jih bilo potrebno nareti pa ka bi več prnesli. To je resnica,še vekša resnica pa je ka so takši mali kraji potrebni ka se nekej novega naredi. Bodmo prepričani ča se nebi gradilo pr Jurji ka bi tote peneze negi indi zapravili. Ne samo domačini tüdi ostali Prleki bomo mogli dati nekej v toti prostor ka de čim bole živi.

pravični sobota, 14. april 2012 ob 13:59


TUNČEK, podpišem vse, kar si napisal ! To ja To ja To ja


Večkrat res projektanti z blagoslovom lokalnih županov in ostalih, ki zadevo podprejo, izvajajo teror nad lokalno skupnostjo v smislu spak, ki ne spadajo v prostor. Šokiran Žalosten Mislec Hjooj Hudi

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.

Morda vas zanima tudi


Več v Kultura in izobraževanje

Oratorij v Voličini

Oratorij vsak dan združil 50 otrok

ponedeljek, 22. julij 2019 ob 11:23
Srečanje vinogradnikov na Plitvičkem Vrhu

Vinogradniki pričakujejo dober vinski letnik

ponedeljek, 22. julij 2019 ob 11:09