»Janez Puh: človek, izumitelj, tovarnar, vizionar«

Ob 150. obletnici rojstva Janeza Puha je Društvo rojaka Janeza Puha Juršinci v sodelovanju z Občino Juršinci, Zgodovinskim arhivom Ptuj ter s Pokrajinskim muzejem Ptuj Ormož izdalo ponatis monografije z naslovom Janez Puh: človek, izumitelj, tovarnar, vizionar.

Predstavitev monografije je bila v sklopu obeležitve 150. obletnice rojstva Janeza Puha konec junija v Slavnostni dvorani Ptujskega gradu. Sedaj pa je po dostopni ceni na voljo tudi v muzeju Janeza Puha v njegovem rojstnem Sakušaku. Na predstavitvi so slavnostni govorniki zbrani množici povedali veliko, tako o življenju in delu Janeza Puha, kot tudi o delovanju vseh tistih, ki danes njegove dosežke promovirajo in skrbijo, da ne bi utonili v pozabo. Predstavitve se je udeležil še edini danes živeči Puhov sorodnik, Tone Čeh, ki je ob tem slavnostnem dogodku društvu podaril Puchovo kolo izpred 2. svetovne vojne.

Vlado Slodnjak, predsednik Društva rojaka Janeza Puha Juršinci, je uvodoma povedal, da je izdaja ponatisa osrednji dogodek v 12 letih delovanja društva, zahvalil pa se je tudi Alešu Arihu, direktorju Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, da jim je s svojo ekipo omogočil, da so Puhovo monografijo lahko predstavili širši javnosti na tako lepi lokaciji, kot je Ptujski grad.

»Zgodovina živi iz vrednot, nastalih v preteklosti. Juršinčani smo ponosni, da je Janez Puh, eden največjih slovenskih mož, izumitelj in tovarnar, naš rojak. Ta ponos so mnogi že dolgo nosili v sebi, predvsem domačini iz Sakušaka. Pomen njegovega dela za razvoj slovenske ustvarjalne misli je pred leti začelo odkrivati ter predstavljati slovenski in tuji javnosti tudi Društvo rojaka Janeza Puha in prepričan sem, da so z ohranjanjem njegovega spomina na pravi poti«, je dejal Alojz Kaučič, župan Občine Juršinci in hkrati tudi podpredsednik Društva rojaka Janeza Puha.

Predstavnik koncerna Magna Steyr iz Gradca, katerega temelje je postavil Janez Puh, dr. ErichMayer, je Janeza Puha v svojem nagovoru poimenoval »naša korenina«. Med drugim je še povedal nekaj besed o ustanovitvi Puhove delavnice v Gradcu: »Leta 1899 je Puh ustanovil delavnico v Gradcu in položil temeljni kamen za eno največjih podjetij na avstrijskem Štajerskem. Njegove izumiteljske sposobnosti so se pokazale, ko je izdelal tudi prvi avtomobil. S serijsko proizvodnjo avtomobilov znamke Puch, ki se je začela leta 1906, ni bil samo pionir tistega časa, ampak je postal nesporen začetnik evropske avtomobilske industrije. Če ustanovitelja našega podjetja jemljemo kot korenino, je bil in je Janez Puh močna korenina, iz katere se je razvilo večje mednarodnio podjetje z več kot 110-letno zgodovino. Njegovemu izumiteljskemu in podjetniškemu duhu dolgujemo zahvalo za obstoj našega podjetja. Zelo smo ponosni na društvo, ki je z veliko marljivostjo in vztrajnostjo uspelo v spomin na Janeza Puha postaviti muzej v njegovem domačem kraju. V muzeju lahko spoznamo osebnost Janeza Puha in tudi njegove odlične tehnične in podjetniške dosežke.« Dr. Erich Mayer je na koncu poudaril, da si v Magni Steyr želijo, da bi se tudi v prihodnosti, skupaj z društvom, spominjali na to močno korenino in veliko osebnost.

Ob 140. obletnici rojstva Janeza Puha so pred inženirskim centrom koncerna Magna Steyr postavili tudi njegov doprsni kip. Tovarna Magna Steyr je društvu vedno priskočila na pomoč, njihove dosedanje donacije se približujejo vrednosti okrog 10.000 evrov (vir: zbornik Nadaljujemo pot Janeza Puha).

Dr. Franci Čuš, predavatelj na Fakulteti za strojništvo Maribor, je predstavitev ponatisa pospremil z opisom nekaterih izstopajočih tehničnih dosežkov tega »največjega genija slovenskega rodu v Avstro-Ogrski monarhiji«.

Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož je izpostavil nekaj ključnih prelomnic, ki so odigrale odločilno vlogo pri umeščanju Puha v slovenski zgodovinski kontekst, med njimi je tudi ta, »da so skupaj s kolegi iz Avstrije odkrili in priznali, da je Janez Puh sin Slovenskih goric«.

Časnik Večer je 3. maja 1977 objavil prispevek z naslovom Puhova domačija v Juršincih izginja. Novinar je v svojem zapisu ugotovil, da rojstne hiše Janeza Puha, pionirja evropske avtomobilske industrije, ni več in da je od nadomestne cimprače, ki je bila podobna prvotni Puhovi domačiji, ostala le dobra polovica, in še ta je morala dati prostor moderni novogradnji. Spomin na Puha se je tako ohranil le v obliki spominske plošče, za namestitev katere je dala pobudo arhivistka Kristina Šamperl Purg (glavna in odgovorna urednica monografije o Janezu Puhu iz leta 1998 in 2012). Kot raziskovalka je ugotovila, da takrat Puha Slovenci nismo dobro poznali, zato se je lotila temeljite raziskave njegovega življenja in dela. K sodelovanju je povabila Aleša Ariha, takrat odgovornega konservatorja za zgodovinske in memorialne spomenike pri Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine, z namenom, da se obnovi propadajoča nadomestna Puhova domačija v Sakušaku 79. Vendar je bilo v sodelovanju s statikom ugotovljeno, da je gradbeno-statično stanje objekta kritično, in zahteval je, da se objekt poruši. V iskanju rešitev za postavitev cimprače, ki bi bila podobna Puhovi, so se takrat odločili za tisto, ki je stala na vzpetini, le nekaj sto metrov od Puhove domačije, (kjer tudi danes stoji muzej). Še preden so se dogovorili za njen odkup, je na nepojasnjen način pogorela. Kdo bi si takrat mislil, da se bo požar s Puhom poigral še dvakrat. Nova cimprača, ki je sodila v čas Puhove mladosti je bila odkrita v Sakušaku na hišni številki 83. Župan Alojz Kaučič jo je v imenu občine odkupil in prepustil stroki, da ji povrne etnološki in zgodovinski značaj, tipičen za sredo 19. stoletja (vir: Večer l. 1977; zbornik Nadaljujemo pot Janeza Puha).

Projekt oživljanja Janeza Puha se je začel v Zgodovinskem arhivu na Ptuju in namesto preminule glavne in odgovorne urednice izdane monografije ter staroste tega zavoda, Kristine Šamperl Purg, je izdajo ponatisa s svojim govorom pospremila tudi zdajšnja direktorica Arhiva Katja Zupanič: »Projekta smo se lotili predvsem zaradi pomanjkljivega popisa tehnične dedišćine v zgodovinopisju, kajti nekako se je vedno pozabljalo na izumitelje in znanstvenike ter se bolj slavilo pesnike in pisatelje. Za Kristino je bil Puh ne samo odkritje, ampak tudi njeno življenjsko delo«.

Častni občan Juršinec, dr. Ludvik Toplak, se spominja pripovedovanja svoje prababice in delček te anekdote je objavljene tudi v monografiji. V celoti pa se anekdota glasi takole: »Ko se je Puh prvič pripeljal na monociklu skozi domače kraje, so ženske tekle v jarke, otroci pa so tekli za njim; ko se je nekaj let kasneje pripeljal s kolesom, so otroci še z večjim navdušenjem tekli za njim; ko se je čez čas pripeljal še z motorjem, so vsi bežali v jarke in gozdove; ko pa se je nazadnje pripeljal še z avtom, so se ženske križale rekoč, da prihajajo hudi časi«.

Dokumentarni film o izumitelju Janezu Puhu, ki ga je posnel Tinček Ivanuša v letu 2007, je bil petkrat nagrajen, od tega trikrat za prvo mesto. Spremno besedilo za film je napisal Franc Milošič iz Ptuja, DVD pa je prav tako možno dobiti v Puhovem muzeju.

Razstavljeni eksponati v muzeju:

• Puch S4 250, 1935, je last Društva rojaka Janeza Puha Juršinci;
  
• Puch Tomos Colibri V50, 1959, lastnik je Roman Bec, član društva;
  
• Puch V50, 1961, društvu ga je podaril Norbert Neubauer iz Gradca;
  
• Puch MS 50V, društvu ga je podaril g. Müller iz Celovca, obnovili pa so ga člani društva;
  
• motor v prerezu, Puch E50, 1969, društvu ga je podaril član dr. Ivo Pahole;
  
• motor avtomobila Steyer-Puch 500, 1958, društvu ga je podaril Norbert Schauflinger, sklope motorja pa Walter Panter iz Gradca;
  
• šivalni stroj, 1895, Jochan Puch comp. -Durkopp, lastnik Rudi Kladnik, član društva;
  
• doprsni kip Janeza Puha (matrica), društvu ga je podaril koncern Magna Steyr iz Gradca;
  
• tehnične risbe inženirjev Puhove tovarne od leta 1912 dalje;
  
• sv. Krištof, zavetnik šoferjev, darilo pobratenega kluba St. Johann i. d. Haide;
  
• moško kolo Puch iz leta 1948, društvu ga je podaril Tone Čeh, prapranečak janeza Puha in član društva;
  
• žensko kolo Puch, 1937, podaril ga je Jožef Ciraj, konzul RS v Švici;
  
• moško kolo Puch, 1930, v originalnem stanju, last društva;
  
• žensko kolo Puch iz časa pred 2. svet. vojno, podaril ga je Tone Čeh;
  
• motor v prerezu SG 250, 1958, podaril ga je Franc Pušnik iz Slovenske Bistrice;
  
• arhivska omara, podaril jo je Franc Horvat iz Sv. Jurija ob Ščavnici;
  
• v etnografskem delu muzeja so razstavljeni eksponati last Avgusta Laha, člana društva.
  

Spodaj si lahko ogledate fotografije s Ptujskega grada, ko je tam bila predstavitev monografije Puha ter fotografije muzeja (cimprače).