Vinska klet Ormož - klet z najsodobnejšo tehnologijo

Klet je opremljena z najsodobnejšo tehnologijo za pridelavo vrhunskega vina

Prlekija-on.net, petek, 9. november 2012 ob 08:272
Vinska klet Ormož
Vinska klet Ormož
Vrhunska vina
Vrhunska vina
Polnilna linija
Polnilna linija
Hrastovi sodi
Hrastovi sodi
Vhod v klet
Vhod v klet
Vinska klet Ormož, ki se v zadnjih letih z razvojem tehnologije in nenehnim iskanjem novega znanja, redno posodablja, je ena najsodobnejših vinskih kleti v Evropi in ima bogato in dolgo vinsko tradicijo.

Sedemnadstropna ormoška klet v obliki stolpa, ki je oblikovana tako, da pri pretakanju vina kar najbolj izkorišča gravitacijo, je bila dokončana leta 1967 po načrtih prof. Mirana Veseliča iz Ormoža. Pomembno vlogo pri obliki kleti, kot jo poznamo danes, ima tudi Martin Puklavec, ki je v 30. letih prejšnjega stoletja prevzel položaj tajnika vinarske zadruge v Ormožu in kmalu postal direktor in gonilna sila za gradnjo kleti, ki jo poznamo danes. S svojim inovativnim vodstvom je Martin odigral pomembno vlogo pri razvoju te regije v eno od najboljših vinorodnih regij na svetu.

Leta 2009 se je zgodovina ponovila, ko je podjetje spet prevzel član družine Puklavec. Vinarstvo je del tradicije družine Puklavec že od leta 1934 in sedanji lastnik, Vladimir Puklavec je skupaj z družino in okoliškimi sodelavci, trdno odločen, da bo izpolnil očetovo vizijo: pridelovati najboljše vino. Klet vodi glavni enolog družb P&F Jeruzalem Ormož in P&F Jeruzalem Ljutomer, Mitja Herga, v družbah pa danes že več kot polovico vin prodajo na tujih trgih.

Klet s kapaciteto okoli 9 milijonov litrov
Sama klet, ki je vkopana v prvo teraso nad reko Dravo, ima kapaciteto okoli 9 milijonov litrov. Najnižja točka je 25 metrov pod površjem, kamor vodi 170 stopnic, temperatura v kleti pa je vedno okrog 13 stopinj Celzija, ne glede na letni čas.

Na zgornjem platoju, ki je 37 metrov nad najnižjo točko kleti, sta urejena sprejem in predelava grozdja, od koder grozdje s pomočjo gravitacije potuje do stiskalnic in v nadaljnjo predelavo. Klet obsega pet podzemskih etaž. V prvih dveh etažah so betonske cisterne, največja - številka 125, je namenjena pripravi večjih tipizacij vina, saj lahko sprejme 367.000 litrov vina. V spodnjih treh etažah so ponos kleti - veliki hrastovi sodi za zorenje vin. Vseh sodov je 250 in so različno veliki. Največji lahko sprejme 14.000 litrov, večina pa med 5.000 in 10.000 litrov vina.

V kleti zorijo vina pridobljena izključno iz grozdja pridelanega v lastnih vinogradih in pri najboljših vinogradnikih iz Ljutomersko-ormoških goric, ki sodijo med najboljše vinorodne lege za bela vina na svetu in je tudi ena redkih vinskih kleti z lastno trsnico, kjer vsako leto vzgojijo 240.000 novih trt. Vinogradi ležijo na nadmorski višini 250 do 350 metrov in so razporejeni po več gričih. Po zaslugi ugodnega podnebja, odlične prsti, bogate z mineralnimi snovmi ter pazljivo zgrajenih teras, omogočajo grozdju, da med zorenjem prejme kar največ sonca, hladne noči pa ohranjajo svežino.

Najnovejša tehnologija za pridelavo vrhunskega vina
V zadnjih treh letih, se je v kleti kar nekaj stvari spremenilo, saj se klet korak po korak obnavlja, vse pa je podprto z najnovejšo tehnologijo, kar omogoča pridelavo vrhunskega vina. Veliko vlagajo v razvoj najsodobnejše tehnologije pridelave vin, da bi zagotovili pogoje pri katerih vina lahko ohranijo vse naravne danosti iz grozdja. Grozdje obirajo ročno, saj pri tem gre za postopek, ki ga nadvse cenijo in je del regionalne dediščine, poleg tega pa je bistvenega pomena za kakovost vin.

Ker je klet opremljena z najsodobnejšo tehnologijo, grozdje predelujejo skoraj popolnoma brez kisika in ga fermentirajo pri kontrolirani temperaturi. Rezultat tega postopka je, da vina obdržijo več antioksidantov, zaradi česar so le-ta kakovostnejša in imajo značilno bogato aromo in cvetico.

Najpomembnejšo lansko investicijo predstavlja nova fermentacijska hala, ena najsodobnejših v Evropi, s katero je podjetje pridobilo dodatnih 1,6 milijona litrov kapacitet ter izjemne pogoje za pridelavo vin iz najboljših leg. Posebnost te hale je veliko število cistern volumna od 3.000 do 26.000 litrov, ki omogočajo selekcionirano trganje najboljših leg. V hali je popolnoma nadzorovana in vodena fermentacija ter sistem inertizacije, ki omogoča kontrolo in nastavitev koncentracije različnih plinov v fazi zorenja vina.

Pomembna lanska investicija je tudi prenova prešne hiše. Najsodobnejša stiskalnica zagotavlja predelavo grozdja v zaščiteni - inertni atmosferi, ki varuje grozdje in mošt pred oksidacijo in posledično pred izgubo primarnih arom vin.

Najsodobnejša polnilna linija v Sloveniji
Pri posodobitvi kleti v zadnjih letih, so uredili tudi polnilno linijo za vino, ki je najsodobnejša te vrste v Sloveniji. Avtomatizirana in elektronsko vodena naprava zmore 6.000 napolnjenih steklenic v eni uri. Polnjenje vin v steklenice poteka v okolju brez kisika in s pomočjo gravitacije, brez dodatnega pritiska, in je zadnja faza naravnega postopka pridobivanja vina iz grozdja z minimalnim motenjem naravnih procesov, kar se izraža na kakovosti vin. V fazi polnjenja je zagotovljena tudi sterilnost, zaradi česar se zmanjša uporaba enoloških sredstev.

Na liniji je šest kontrolnih točk, ki so nadzorovane preko centralnega sistema in so zagotovilo kakovostnega polnjenja, hkrati pa omogočajo odstranjevanje eventualnih pomanjkljivosti. Visoka tehnologija tako na sami liniji vse steklenice podrobno preslika ter zazna, če je s steklenico karkoli narobe. V takem primeru jo sistem sam izloči iz linije. Sinhronizirana in avtomatsko vodena linija vse steklenice temeljito očisti, jih v okolju brez kisika napolni z vinom, zamaši, etiketira ter zloži steklenice v kartone, ki gredo v skladišče.

Sadna, sveža, sortno značilna, polna in harmonična vina
Prenova kleti, podprta z najnovejšo tehnologijo, omogoča pridelavo vrhunskega vina rednih trgatev: sauvignona, renskega rizlinga, traminca, sivega in belega pinota, chardonnaya, laškega rizlinga, rumenega muškata in domačega šipona, poleg vin rednih trgatev pa je klet poznana tudi po vinih posebnih trgatev kot so: pozne trgatve, izbori, jagodni izbori, suhi jagodni izbori in ledena vina. Pridelujejo tudi peneča vina Jeruzalem Ormož Brut, Sec in Muškatna penina. Vina opisujejo kot sadna, sveža, sortno značilna, polna in harmonična.

Na tujem trgu se njihova vina tržijo pod imenom Puklavec & Friends, znamka Ella Hill je samo za specializirane prodajalne na Nizozemskem in v Nemčiji, na domačem in vzhodnoevropskem trgu nastopa Jeruzalem Ormož, Ljutomerčan je lociran na Slovenijo, Great Hills za bela ter Royal Aminta za rdeča vina se tržita na kitajskem trgu, medtem ko je znamka Nebo namenjena za diskontni segment ter Gomila, najbolj renomirana blagovna znamka družbe, ki je ekskluzivno za gostinstvo v Sloveniji in na tujih trgih.

Vsa ta vina pa lahko okušate v prijetnem okolju degustacijskega centra - v novi dvorani, kjer se zasnova notranje opreme prepleta s tradicijo regije, kot so vinska cesta, domača obrt in sadjarstvo. Osrednji prostor z barom, ki sprejme do 80 ljudi je namenjen večjim skupinam, manjši prostori pa so primerni za manjše skupine, delavnice ali srečanja s poslovnimi partnerji.

Vina v dvorani so tematsko predstavljena: nagrajena vina, arhivska vina, vina linije Holermuos, vina rumene linije, vina bele linije in penine, peneča vina ter vina linije za gostinstvo. V dvorani je tudi prodajalna njihovih vin.

Bogat arhivski izbor vin
Klet ima tudi svoj arhiv, kjer hranijo okrog 400.000 steklenic s 330 različnimi vini, arhivski izbor pa je rezultat dela 11 različnih vinarjev od leta 1956, iz katerega je tudi najstarejše arhivsko vino - sauvignon. V arhivu hranijo samo najboljše letnike, vključno z legendarnim vinom sauvignon, letnik 1963, ki še vedno velja za enega najboljših sauvignonov vseh časov.

Ves njihov trud in delo, pride do izraza ob pokušanju njihovih vin, kakovost le-teh pa vedno znova potrjujejo z osvojenimi odličji na najpomembnejših domačih in tujih vinskih ocenjevanjih.



Galerija


Komentarji (2)

MILAN petek, 9. november 2012 ob 10:02

To ja sigurno je to srašno pomebna investicija.Čestitke naprednin liden.

Tanja Habjanic ponedeljek, 12. november 2012 ob 23:07

Če svoje redne delavce tako dobro plačajo kot so uboge reveže, ki so jim pomagali obirati grozdje, so upravičeno ponosni na svoje dosežke, ja!

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.

Morda vas zanima tudi


Več v Gospodarstvo