Pogovor o knjigi Slovenska kmečka kultura
Počastili tudi Dan generala Rudolfa Maistra
Pogovor o knjigi Slovenska kmečka kultura
Društvo za zaščito naravne in kulturne dediščine pri Sv. Juriju ob Ščavnici, je v petek, 23. novembra, pripravilo pogovor z dr. Miranom Puconjo o knjigi Slovenska kmečka kultura.
Obiskovalcem v popolnoma zasedeni zeleni dvorani KUS-a je najprej spregovoril prof. Franc Čuš,
ki je povedal, da dr. Miran Puconja ni edini razlog tega večernega
srečanja, saj so se predhodno v isti zgradbi že srečali člani Prleške
akademije, katero sestavljajo doktorji znanosti iz Prlekije in so
prisotni tudi na prireditvi. Poleg njih je pozdravil še župana in
podžupana občine Sv. Jurij Antona Slano in Andreja Kranerja ter člane
OS, nadalje ravnatelja GFM Ljutomer Zvonka Kusteca, ravnatelja OŠ Sv.
Jurij Marka Kranerja, direktorja pokrajinskega arhiva Maribor Ivana
Frasa in predsednika prleškega društva generala Maistra Milana
Bolkoviča.
Kot drugi razlog je navedel državni praznik, Dan generala Rudolfa Maistra, in spomnil na prelomne, odločilne dogodke za slovenski narod, ki so se zgodili pred štirindevetdesetimi leti. Med drugim je dejal: "Na ta dan ne prazujemo samo zaslug in osebnosti generala Maistra, ampak se spominjamo vseh tistih, ki so leta 1918, ob koncu prve svetovne vojne čutili, da je potrebno, da je nastopil odločilni zgodovinski trenutek, ko je potrebno nekako prelomiti z večstoletno habsburško monarhijo". Osvetlil je zgodovinski spomin na generala Maistra in spomnil na domačine iz Sv. Jurija ob Ščavnici, ki so ob prelomu 1918/19 sodelovali v bojih za severno mejo. Po zbranih virih je v takratnih vojaških akcijah sodelovalo petintridest prostovoljcev iz Sv. Jurija ob Ščavnici. Njim v spomin je v rojstni hiši podpolkovnika Eda Vaupotiča, enega najtesnejših Maistrovih sodelavcev, domačin Feliks Kocuvan uredil spominsko zbirko in jo vsa dolga leta vzgledno vzdržuje, za kar je ob tej priložnosti prejel spominsko zahvalo Društva za zaščito naravne in kulturne dediščine.
V nadalevanju je Franc Čuš predstavil dr. Mirana Poconjo, profesorja slovenskega jezika in filozofije na GFM Ljutomer. Kot doktor etnoloških znanosti raziskuje identiteto panonskega človeka ter raziskuje in vrednoti slovensko književnost in književnost ostalih slovanskih narodov. Za knjigo Slovenska kmečka kultura s podnaslovom Na Cvenu od zemljiške odveze do začetka tretjega tisočletja, je pred kratkim prejel Murkovo priznanje, katerega podeljuje Slovensko etnološko društvo za vrhunske strokovne dosežke na področju etnologije.
Dr. Puconja je v predstavitvi knjige Slovenska kmečka kultura, osvetlil zgodovinske okoliščine, ki so sovplivale na dogajanje ob koncu prve svetovne vojne in pripeljale v stanje, ki ga živimo danes. V svojem delu predstavlja slovensko kmečko kulturo skozi življenje kmeta na vseh ravneh življenja: zasebnosti, družine, ekonomskega položaja, političnih razmer in družbene ravni. Predstavljena so štiri časovna obdobja, ki si ne sledijo v kronološkem zaporedju, ampak retrogradno: obdobje med obema vojnama, čas pred prvo svetovno vojno, temelji preživljanja danes in druga svetovna vojna.
Ob koncu predstavitve se je predavatelju zahvalil župan Anton Slana in ga obdaril, med drugim mu je podaril koso, saj dr. Puconja tudi sam intenzivno kmetuje.
Kot drugi razlog je navedel državni praznik, Dan generala Rudolfa Maistra, in spomnil na prelomne, odločilne dogodke za slovenski narod, ki so se zgodili pred štirindevetdesetimi leti. Med drugim je dejal: "Na ta dan ne prazujemo samo zaslug in osebnosti generala Maistra, ampak se spominjamo vseh tistih, ki so leta 1918, ob koncu prve svetovne vojne čutili, da je potrebno, da je nastopil odločilni zgodovinski trenutek, ko je potrebno nekako prelomiti z večstoletno habsburško monarhijo". Osvetlil je zgodovinski spomin na generala Maistra in spomnil na domačine iz Sv. Jurija ob Ščavnici, ki so ob prelomu 1918/19 sodelovali v bojih za severno mejo. Po zbranih virih je v takratnih vojaških akcijah sodelovalo petintridest prostovoljcev iz Sv. Jurija ob Ščavnici. Njim v spomin je v rojstni hiši podpolkovnika Eda Vaupotiča, enega najtesnejših Maistrovih sodelavcev, domačin Feliks Kocuvan uredil spominsko zbirko in jo vsa dolga leta vzgledno vzdržuje, za kar je ob tej priložnosti prejel spominsko zahvalo Društva za zaščito naravne in kulturne dediščine.
V nadalevanju je Franc Čuš predstavil dr. Mirana Poconjo, profesorja slovenskega jezika in filozofije na GFM Ljutomer. Kot doktor etnoloških znanosti raziskuje identiteto panonskega človeka ter raziskuje in vrednoti slovensko književnost in književnost ostalih slovanskih narodov. Za knjigo Slovenska kmečka kultura s podnaslovom Na Cvenu od zemljiške odveze do začetka tretjega tisočletja, je pred kratkim prejel Murkovo priznanje, katerega podeljuje Slovensko etnološko društvo za vrhunske strokovne dosežke na področju etnologije.
Dr. Puconja je v predstavitvi knjige Slovenska kmečka kultura, osvetlil zgodovinske okoliščine, ki so sovplivale na dogajanje ob koncu prve svetovne vojne in pripeljale v stanje, ki ga živimo danes. V svojem delu predstavlja slovensko kmečko kulturo skozi življenje kmeta na vseh ravneh življenja: zasebnosti, družine, ekonomskega položaja, političnih razmer in družbene ravni. Predstavljena so štiri časovna obdobja, ki si ne sledijo v kronološkem zaporedju, ampak retrogradno: obdobje med obema vojnama, čas pred prvo svetovno vojno, temelji preživljanja danes in druga svetovna vojna.
Ob koncu predstavitve se je predavatelju zahvalil župan Anton Slana in ga obdaril, med drugim mu je podaril koso, saj dr. Puconja tudi sam intenzivno kmetuje.
